Poškodba sprednje križne vezi (ACL – anterior cruciate ligament) je ena najpogostejših in najbolj prepoznanih športnih poškodb kolena. V večini primerov se pojavi pri športih, ki vključujejo nenadne spremembe smeri, doskoke in rotacijske gibe kolena, kot so nogomet, košarka, rokomet ali smučanje.
ACL je ključna struktura za stabilnost kolena – preprečuje zdrs golenice naprej glede na stegnenico in upira rotacijskim silam. Ko pride do raztrganine (rupture) ali raztega (distenzije), se poruši stabilnost sklepa in poveča tveganje za nadaljnje poškodbe.
Akutna poškodba ACL se pojavi pri približno 80 osebah na 100.000 prebivalcev na leto. Poškodba je 2–9x pogostejša pri ženskah kot pri moških, najpogosteje pa prizadene posameznike v starosti okoli 30 let.
Zanimivo je, da večina poškodb (okoli 70–80 %) nastane brez neposrednega kontakta, pogosto pri doskoku ali sunkoviti spremembi smeri.
ACL je močna vezivna struktura, ki poteka med stegnenico in golenico. Sestavljata jo anteromedialni (AM) in posterolateralni (PL) snop – prvi stabilizira koleno pri upogibu, drugi pa v iztegnjenem položaju.
Do poškodbe pride, ko na ligament deluje prekomerna sila – najpogosteje ob nenadni kombinaciji interna rotacija kolka, zunanja rotacija kolena, rahla fleksija in plantarna fleksija gležnja, medtem ko je stopalo fiksirano na podlago.
Najpogostejši mehanizem poškodbe je t. i. dinamični valgusni položaj kolena, do katerega pride pri doskokih, sunkovitih ustavitvah ali nenadnih spremembah smeri gibanja.
Bolnik ob poškodbi pogosto zasliši ali začuti pok v kolenu, ki ga spremlja nenadna močna bolečina in občutek, da koleno “popusti”.
V nekaj urah se pojavi oteklina zaradi izliva krvi v sklep, pogosto pa je prisotna omejena gibljivost – predvsem v iztegu in skrajni upogib.
Športniki in rekreativci pogosto poročajo o občutku nestabilnosti, predvsem pri hoji po neravnem terenu ali pri hitrejših gibih.
Diagnoza temelji na anamnezi, opisu mehanizma poškodbe in kliničnih testih. Najbolj specifična sta Lachmanov test in sprednji predalčni test, s katerima se oceni povečana pomičnost golenice naprej glede na stegnenico.
Za potrditev diagnoze in oceno morebitnih pridruženih poškodb meniskusa ali hrustanca se uporablja magnetna resonanca (MRI), ki omogoča natančno določitev stopnje poškodbe.
Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno, odvisno od stopnje poškodbe, starosti, športnih ciljev in stabilnosti sklepa.
Pri delnih rupturah ali distenzijah se praviloma izvaja konzervativna fizioterapevtska in kineziološka obravnava, ki vključuje postopno krepitev stabilizatorjev kolena, nadzor gibanja in propriocepcijo.
Pri popolnih rupturah se vedno najprej priporoča intenzivna fizioterapija v trajanju 3–6 mesecev, saj se je pri določenem deležu pacientov ACL sposoben zaceliti tudi brez operacije, če je funkcionalna stabilnost zadovoljiva.
Kadar pa so prisotne sočasne poškodbe meniskusa, hrustanca ali več vezi, je operativna rekonstrukcija ACL dolgoročno boljša izbira.
V Sanatis kliniki rehabilitacijo izvajamo strukturirano in individualno prilagojeno:
Rehabilitacijo pogosto podpiramo s TECAR terapijo, ESWT udarnimi valovi, laserjem in elektrostimulacijo, ki pospešijo regeneracijo tkiva.
V Sanatis kliniki celostno obravnavamo poškodbe ACL – od začetne diagnostike do popolne funkcionalne rehabilitacije. Z natančno oceno poškodbe, sodobnimi fizioterapevtskimi pristopi in individualno zasnovanim programom vadbe pomagamo pacientom povrniti zaupanje v gibanje ter se varno vrniti k športu ali vsakodnevnim aktivnostim.
Če ste si poškodovali koleno in sumite na poškodbo ACL, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki in skupaj bomo poskrbeli, da bo vaše koleno ponovno močno, stabilno in pripravljeno na gibanje brez strahu.
