Kolateralni vezi kolena – medialna (MCL) in lateralna (LCL) – sta glavni varovalki stabilnosti kolena pri stranskih gibih. Delujeta kot »varnostna pasova«, ki preprečujeta, da bi se koleno prekomerno udrlo navznoter ali navzven.
Poškodbe teh vezi so pogoste tako pri športnikih kot pri rekreativcih, še posebej pri gibih, kjer pride do močnih rotacij ali nepravilnih pristankov.
Medialna kolateralna vez (MCL) je druga najpogosteje poškodovana struktura kolena – takoj za sprednjo križno vezjo (ACL) – in sodeluje pri približno 40 % vseh resnejših poškodb kolena. Poškodbe lateralne kolateralne vezi (LCL) pa so redkejše, a pogosto zahtevnejše, saj se pojavljajo skupaj z drugimi poškodbami kolenskih struktur.
Poškodba MCL je najpogosteje izolirana in običajno posledica neposredne sile na zunanji del kolena, medtem ko je LCL poškodba pogosto del kompleksnejše multiligamentarne poškodbe.
Zanimivo je, da delni nateg LCL pogosto povzroči večjo bolečino kot popolna ruptura, ker se poškodovana vlakna še vedno napenjajo pod obremenitvijo.
Kolateralni vezi sta ključna stranska stabilizatorja kolena. MCL preprečuje prekomerno pomikanje kolena navzven (valgus gib), LCL pa navznoter (varus gib). Obe vezi sodelujeta tudi pri nadzoru rotacije.
Do poškodbe pride, ko koleno nenadoma doživi prekomerno stransko silo ali rotacijski moment, kar raztegne ali raztrga ligament.
Tipični primeri so:
Najznačilnejši simptom je bolečina ob notranjem ali zunanjem robu kolena, odvisno od prizadete vezi.
Pri poškodbi MCL se bolečina pojavi na notranji strani, pri LCL pa na zunanji.
Oteklina običajno ni izrazita, razen če so poškodovane tudi druge strukture v sklepu. Včasih se pojavi občutek nestabilnosti ali popuščanja kolena, predvsem pri hoji po neravnih tleh ali pri spremembi smeri gibanja.
Pri hujših poškodbah LCL se lahko pojavi krvavitev v sklep in izrazitejša občutljivost na dotik.
Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in stresnih testih (valgus in varus test), s katerimi ocenimo stopnjo ohlapnosti vezi.
Za potrditev obsega poškodbe in morebitno prizadetost drugih struktur (meniskus, križne vezi) se priporoča MRI preiskava, ki natančno določi stopnjo poškodbe in omogoča izbiro optimalnega zdravljenja.
Večina manjših poškodb kolateralnih vezi se uspešno zdravi konzervativno – s ciljno fizioterapijo, kineziološko vadbo in po potrebi začasno imobilizacijo z opornico.
Cilj zdravljenja je postopno:
Pri popolnih rupturah MCL se večinoma izvaja konzervativna terapija z opornico, saj ima MCL zelo dober potencial za samoceljenje.
Pri popolnih poškodbah LCL, ki so pogosto del kompleksnejših poškodb, je običajno potrebna operativna rekonstrukcija, slediti pa mora strukturirana rehabilitacija pod nadzorom fizioterapevta.
V Sanatis kliniki rehabilitacijo izvajamo postopno in individualno prilagojeno:
Terapijo dopolnjujemo z uporabo TECAR terapije, ESWT udarnih valov, laserske terapije in elektrostimulacije, kar pospešuje celično regeneracijo in celjenje ligamentov.
V Sanatis kliniki pristopamo k vsaki poškodbi kolena celostno – od natančne diagnostike do popolne funkcionalne rehabilitacije.
Naši strokovnjaki uporabljajo sodobne metode, ki združujejo fizioterapijo, kineziologijo in napredno instrumentalno terapijo za hitro, varno in trajno stabilnost kolena.
Če čutite bolečino ali nestabilnost ob strani kolena, ne čakajte, da se stanje poslabša.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – pomagali vam bomo ponovno stopiti samozavestno, varno in brez bolečin.
