Lisfrancova poškodba označuje poškodbo kompleksa tarzo-metatarzalnih sklepov stopala, pogosto s poškodbo Lisfrancovega ligamenta. Resnost poškodbe se lahko giblje od blažjih zvinov do hujših primerov z zlomi kosti in rupturo ligamenta. Gre za poškodbo, ki lahko močno vpliva na stabilnost in funkcionalnost stopala.
Prevalenca Lisfrancove poškodbe v splošni populaciji znaša približno 14 na 100.000 ljudi, pri čemer je 6 na 100.000 poškodb nestabilnih. Približno 31 % poškodb nastane pri visokoenergijskih mehanizmih, kot so padci z višine ali prometne nesreče, preostale pa pri nizkoenergijskih obremenitvah. Nestabilne oblike so pogostejše pri ženskah ter ob poškodbah lateralnih tarzo-metatarzalnih sklepov.
Lisfrancov sklepni kompleks sestavljajo sklepi med bazami metatarzalnih kosti in distalno vrsto tarzalnih kosti (kuboid in tri klinaste kosti). Prvi, drugi in tretji metatarzal artikulirajo s svojimi pripadajočimi klinastimi kostmi, četrti in peti pa s kuboidno kostjo. Baza druge metatarzalne kosti je tesno umeščena med vse tri klinaste kosti, kar daje temu segmentu izjemno stabilnost.
Ključno stabilnost Lisfrancovemu kompleksu daje tudi Lisfrancov ligament, ki povezuje bazo druge metatarzalne kosti z medialno klinasto kostjo. Prav ta artikulacija predstavlja glavno točko stabilnosti celotnega kompleksa, zato poškodba ligamenta pogosto vodi v destabilizacijo stopala.
Lisfrancove poškodbe lahko nastanejo tako pri visokoenergijskih mehanizmih (prometne nesreče, padci z višine) kot tudi pri nizkoenergijskih mehanizmih, kot so zasuki stopala ali padci na ravni podlagi. Najpogostejši vzrok je večja aksialna obremenitev v kombinaciji z zasukom pri plantarno flektiranem stopalu. Do poškodbe lahko pride tudi ob večji zunanji sili, ki povzroči zunanjo rotacijo stopala.
Glavni simptom Lisfrancove poškodbe je izrazita bolečina preko tarzo-metatarzalnih sklepov. Poškodovano stopalo je praviloma neobremenljivo, prisotna pa je izrazita oteklina, pogosto v kombinaciji s hematomom in vidno deformacijo na dorzalni strani stopala. Pri težjih poškodbah je lahko opazna tudi razširitev sprednjega dela stopala.
Na Lisfrancovo poškodbo lahko posumimo že na podlagi anamneze in mehanizma poškodbe. Palpacija preko tarzo-metatarzalnih artikulacij pogosto potrdi sum. Za potrditev diagnoze je potrebna slikovna diagnostika – najprej RTG, po potrebi pa še MRI, ki omogoča natančno oceno ligamentarne in kostne poškodbe.
Zdravljenje Lisfrancove poškodbe je odvisno od resnosti. Blažji zvini se zdravijo konzervativno z nehodilno imobilizacijo za 6–8 tednov. Pri hujših poškodbah je potrebna operativna stabilizacija z vijaki ali žicami, ki ji sledi 8–12 tedensko obdobje imobilizacije. V redkih primerih, kjer stabilnost ni več dosegljiva, se izvede artrodeza poškodovanega segmenta.
Ne glede na vrsto zdravljenja je fizioterapija ključnega pomena za ponovno vzpostavitev gibljivosti in moči stopala. Po dolgotrajni imobilizaciji se izvaja postopna mobilizacija sklepov, krepitev mišic in ponovno učenje hoje. V Sanatis kliniki fizioterapijo kombiniramo s sodobnimi metodami regeneracije, kot so TECAR, laser, ESWT in ciljna kinezioterapija.
V Sanatis kliniki se zavedamo, da Lisfrancova poškodba zahteva natančno diagnostiko, strokovno vodenje in postopno rehabilitacijo. Naš celostni pristop vključuje individualno zasnovan rehabilitacijski načrt, sodobne terapije in stalno spremljanje napredka. Z našo pomočjo boste varno in učinkovito povrnili stabilnost, gibljivost in zaupanje v svoje korake.
Če ste utrpeli poškodbo stopala ali čutite močno bolečino po zasuku stopala, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo in skupaj bomo naredili prvi korak k popolni rehabilitaciji stopala.
