Plezalski komolec je značilna preobremenitvena težava zgornjega uda, posebej razširjena med plezalci in športniki, ki pogosto vlečejo z rokami. Predstavlja približno tretjino vseh plezalnih poškodb in se pojavi pri približno 16 % aktivnih plezalcev. Čeprav je ime povezano s plezanjem, se podobna klinična slika pogosto pojavi tudi pri posameznikih, ki opravljajo ponavljajoča ali statična ročna dela, ter pri tistih, ki redno dvigujejo bremena ali uporabljajo močan prijem.
Plezalski komolec označuje bolečinsko stanje na notranji strani komolca, kjer se nahaja narastišče mišic, odgovornih za upogib komolca. Najpogosteje je prizadeta mišica brachialis, ki se pripenja na ulno, redkeje pa tetiva bicepsa, ki se narašča na radius. Obe mišični skupini sodelujeta pri vlečenju, stisku in prijemu, zato so pri preobremenitvah izpostavljeni visokemu tveganju za degenerativne spremembe.
V osnovi gre za tendinopatijo – proces, pri katerem ponavljajoče obremenitve povzročijo mikropoškodbe tetive. Ta sčasoma postane zadebeljena, slabo organizirana in občutljiva na pritisk ter obremenitev. Zaradi zmanjšane mehanske sposobnosti tetiva začne sprožati bolečino in občasno tudi vnetni odziv.
Čeprav se plezalski komolec pogosto zamenjuje z golferskim komolcem, ne gre za isto patologijo. Pri golferskem komolcu se preobremeni fleksorno-pronatorna skupina zapestja, pri plezalskem komolcu pa strukture, ki primarno upogibajo komolec – zato je mesto bolečine globlje, nižje in pogosteje lokalizirano tik ob narastišču mišic na notranji strani komolca.
Najpogostejši razlog za pojav plezalskega komolca je neoptimalna biomehanika komolca in zapestja pri obremenitvah. Ko pri vlečnih gibih prevzamejo prevelik delež obremenitve napačne mišice, pride do ponavljajoče preobremenitve fleksorjev komolca.
Pogosti sprožilci so:
Vzrok za poškodbo je lahko tudi enkratna akutna preobremenitev – na primer sunkovit poteg ali nepravilno izveden prijem pri treningu.
Za plezalski komolec je značilna pekoča ali ostra bolečina na notranji ali sprednji strani komolca. Simptomi se okrepijo pri:
Mesto je pogosto občutljivo na pritisk, bolečina se lahko širi po notranji strani podlakti in izrazito vpliva na moč prijema. Pri napredovalih oblikah se pojavi tudi občutek togosti ali zmanjšana vzdržljivost roke.
Pri kliničnem pregledu ocenimo bolečinski lok, gibljivost komolca, moč mišic ter izvedemo specifične teste za fleksorje komolca in brachialis. Palpacija narastišča mišic na notranji strani komolca običajno izzove značilno bolečino.
Diagnostični ultrazvok omogoča odličen vpogled v stanje tetive – zadebelitev, hipoehogenost, začetne degenerativne spremembe ali prikrite natrganine. V bolj kompleksnih primerih se opravi MRI.
Zdravljenje plezalskega komolca je strukturirano in poteka v več fazah. Najprej je cilj zmanjšati bolečino in razbremeniti preobremenjene strukture. Uporabljamo kombinacijo manualnih tehnik, sproščanja, visokofrekvenčne terapije (TECAR), laserja in še posebej učinkovite terapije z udarnimi valovi (ESWT), ki dokazano izboljšuje regeneracijo tetive.
Ko akutna bolečina popusti, sledi ključen del rehabilitacije – individualna kinezioterapija, usmerjena v:
Najpogostejša napaka pacientov je, da prekinejo rehabilitacijo, ko bolečina popusti. Pri plezalskem komolcu je pomembno dokončati tudi fazo odprave vzrokov, saj se v nasprotnem primeru težave skoraj vedno ponovijo.
V Sanatis kliniki obravnavamo plezalski komolec celostno – ne zdravimo le bolečine, temveč identificiramo in odpravimo dejanske biomehanske vzroke. Z napredno diagnostiko, učinkovito instrumentalno terapijo (ESWT, TECAR, laser) in strokovno vodeno terapijo gibanja poskrbimo za postopno, varno in trajno odpravo simptomov.
Naš cilj je, da ponovno pridobite polno moč prijema, stabilnost komolca in samozavesten občutek pri plezanju, treningu ali delu.
Če imate bolečino pri dvigovanju, stiskanju ali vlečenju,rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – pomagamo vam vrniti moč in vzdržljivost brez bolečine.
