Mallet finger predstavlja približno 5–6 % vseh poškodb roke in prstov. Najpogosteje se pojavlja pri športnih aktivnostih, predvsem pri športih z žogo, in pri fizičnem delu, kjer so prsti izpostavljeni nenadnim silam. Po podatkih se poškodba nekoliko pogosteje pojavlja pri moških (povprečno pri 34 letih) kot pri ženskah (povprečno pri 41 letih).
Gre za poškodbo distalne ekstenzorne tetive, ki omogoča aktivno iztegovanje končnega členka prsta. Mehanski stres lahko tetivo delno ali popolnoma pretrga; v nekaterih primerih se skupaj s tetivo odtrga tudi manjši del kosti – avulzijska fraktura na narastišču ekstenzorja. Zaradi izgube tetivnega prenosa prst spontano pade v fleksijo in ga ni mogoče aktivno dvigniti.
Ekstenzorna tetiva je na tem nivoju tanka in občutljiva na nategovalne sile, zato tudi sorazmerno majhne obremenitve z neugodnim mehanizmom lahko povzročijo poškodbo.
Najznačilnejši mehanizem je prisilna fleksija iztegnjenega prsta, medtem ko ekstenzor aktivno deluje. Klasičen primer je udarec žoge v konico prsta pri košarki, odbojki ali nogometu, lahko pa se poškodba zgodi tudi ob udarcu ob trdo površino ali pri nenadnem zdrsu predmeta iz rok.
Pacient običajno natančno opiše trenutek poškodbe. Najvidnejši znak je viseč distalni členek, ki ostane v fleksiji, saj aktivna ekstenzija ni več mogoča. Prisotni so lokalizirana bolečina, občutljivost na dotik in oteklina okoli DIP sklepa, pri avulzijskih frakturah tudi bolj izrazita oteklina ali hematom. Pasivna ekstenzija je sicer mogoča, a se prst ob sprostitvi takoj povesi.
Diagnoza temelji na kliničnem pregledu, pri katerem testiramo aktivno in pasivno gibanje distalnega členka. Za izključitev avulzijske frakture ali večjega kostnega odlomka je obvezno RTG slikanje DIP sklepa. Pri kompleksnih ali kroničnih primerih je MRI koristen za oceno stanja tetive, vendar pogosto ni potreben.
V veliki večini primerov je zdravljenje nekirurško in temelji na popolni imobilizaciji DIP sklepa v ekstenziji. Prst se fiksira s posebno opornico, ki jo je treba nositi neprekinjeno 6–12 tednov, odvisno od resnosti poškodbe in odziva tkiva na celjenje. Ključno je, da DIP sklep med celotnim obdobjem nikoli ne pade v fleksijo, saj že en sam prepogib lahko ponovno prekine proces celjenja.
Po odstranitvi opornice sledi postopno razgibavanje in krepitev z natančno usmerjeno terapevtsko vadbo, da se prepreči zakrčenost sklepa in ponovno povrne funkcija prijema.
Kirurško zdravljenje je indicirano pri večjih avulzijskih frakturah, večjih razmikih kostnih odlomkov, retrakciji tetive ali ob neuspehu konzervativnega zdravljenja. Po operaciji je potreben strukturiran rehabilitacijski protokol, ki postopno vrača gibljivost in stabilnost DIP sklepa.
V Sanatis kliniki poskrbimo za celostno obravnavo mallet poškodbe – od natančne diagnostike in pravilnega izbora imobilizacije do progresivnega rehabilitacijskega programa, ki varno obnovi funkcijo prsta. Obvladamo akutne in kronične primere, uporabljamo napredne manualne tehnike, instrumentalno terapijo za pospeševanje celjenja in ciljno usmerjene vaje za krepitev prstnih ekstenzorjev ter stabilizacijo DIP sklepa.
Če opažate povesen prst ali ne morete iztegniti končnega členka,rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – poskrbeli bomo, da se prst vrne v svojo pravilno linijo in polno funkcijo.
