Skolioza je tridimenzionalna deformacija hrbtenice, pri kateri pride do stranskega odklona, rotacije vretenc in spremembe naravnih krivin v prsnem ali ledvenem delu.
Zdrava hrbtenica je v frontalni ravnini ravna, pri skoliozi pa se postopoma ukrivi v obliki črke S ali C.
Čeprav je blaga skolioza pogosto asimptomatska, lahko pri napredovalih oblikah povzroči bolečine, asimetrije drže in zmanjšano gibljivost, v redkih primerih pa celo vpliva na dihalno ali srčno funkcijo.
Skolioza se pojavlja pri približno 2–3 % celotne populacije, pri čemer kar 80 % primerov spada med idiopatske oblike, torej brez jasnega znanega vzroka.
Redkeje je posledica prirojenih deformacij vretenc ali nevromišičnih bolezni.
Najpogosteje jo zaznamo pri otrocih in mladostnikih do 16. leta, še posebej v obdobju hitre rasti, ko se krivina lahko hitro poglablja.
Deklice so nekoliko pogosteje prizadete kot dečki.
Zgodnje odkrivanje je izjemno pomembno, saj lahko z ustreznim fizioterapevtskim pristopom ustavimo napredovanje krivine in ohranimo popolno funkcionalnost hrbtenice tudi v odrasli dobi.
Hrbtenica je dinamična struktura, sestavljena iz 33–34 vretenc, medvretenčnih ploščic in vezi, ki skupaj omogočajo stabilnost in gibanje telesa.
Pri skoliozi pride do stranskega odklona hrbtenice iz naravne vertikalne osi ter hkrati do rotacije vretenc, kar vpliva tudi na simetrijo prsnega koša, ramen in medenice.
Sprememba drže pri skoliozi ni le vizualna – pogosto pride do asimetrične obremenitve mišic, ligamentov in sklepov, kar lahko sčasoma povzroči bolečine, mišično neravnovesje in pospešeno obrabo hrbteničnih segmentov.
Večina primerov je blaga in ne vpliva bistveno na kakovost življenja, vendar je spremljanje napredovanja ključnega pomena.
Skolioza ima lahko več različnih vzrokov:
Pri otrocih je napredovanje skolioze najhitrejše v fazi intenzivne rasti, pri odraslih pa se pogosteje pojavi kot posledica degenerativnih procesov hrbtenice.
V začetnih fazah skolioza pogosto ne povzroča bolečin, zato jo lahko starši ali posameznik sami težko zaznajo.
Značilni znaki vključujejo:
Če krivina preseže 45°, lahko pride tudi do vpliva na dihalni in srčno-žilni sistem, saj spremenjena oblika prsnega koša omejuje razširjanje pljuč.
Skolioze s krivino med 20° in 45° povečajo tveganje za kronične bolečine v hrbtu in hitrejšo degeneracijo hrbtenice, zato je v teh primerih fizioterapija bistvenega pomena.
Za natančno diagnozo se opravi:
Skolioza je uradno diagnosticirana, ko je krivina večja od 10° od vertikalne osi.
Izbor zdravljenja je odvisen od starosti, tipa in stopnje skolioze:
Navadno ne zahtevajo intenzivnega zdravljenja, temveč redno spremljanje rasti in preventivno terapevtsko vadbo za ohranjanje simetrije in moči trupa.
Zdravljenje poteka konzervativno, s kombinacijo fizioterapije, kinezioterapije in po potrebi ortoze (steznika).
Program vadbe vključuje:
V teh primerih je običajno indicirano kirurško zdravljenje, kjer se s fiksacijo hrbteničnih segmentov prepreči nadaljnje ukrivljanje.
Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija s ciljno usmerjeno fizioterapijo.
Zgodnje odkrivanje in dosledna vadba sta ključna za ustavitev napredovanja krivine.
V Sanatis kliniki izvajamo individualne programe za obravnavo skolioze, ki vključujejo:
S pravilnim in rednim pristopom lahko pri večini pacientov dosežemo izboljšano simetrijo, stabilnost in zmanjšanje bolečin, ne glede na starost.
V Sanatis kliniki pristopamo k obravnavi skolioze celostno in individualno – vsaka krivina, starost in telesna struktura zahtevajo svoj pristop.
Združujemo diagnostično natančnost, sodobno fizioterapijo in napredno kineziologijo, s čimer dosegamo:
Če opažate neenakomerno držo, nagib telesa ali kronične bolečine v hrbtu,
rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – z zgodnjo in strokovno obravnavo bomo pomagali ohraniti ravnovesje vaše hrbtenice.


