Tendinopatija tricepsa je redkejša v primerjavi z drugimi tendinopatijami zgornjega uda, vendar je izrazito pogostejša pri moških in pri športih, ki zahtevajo eksplozivne iztege komolca. Največkrat se pojavlja pri dvigovalcih uteži, kjer je triceps podvržen ponavljajočim maksimalnim obremenitvam. Prisotna pa je tudi pri športih, kot sta motociklizem in downhill kolesarstvo, kjer triceps s hitrimi iztegi blaži udarne sile.
Čeprav je patologija redkejša, je pogosto spregledana – veliko pacientov najprej sumi na bolečine v komolcu ali burzitis, šele ciljan diagnostični postopek razkrije, da je vir težav prav tetiva tricepsa.
Tendinopatija tricepsa prizadene distalno tetivo, ki se narašča na olekranon ulne. Težave se lahko razvijejo na samem prirastišču ali na prehodu med mišičnimi vlakni in tetivo.
Podobno kot pri drugih tendinopatijah gre za proces postopne degeneracije. Zaradi ponavljajočih obremenitev se v tetivi sproži povečana proliferacija fibroblastov, ki izločajo vnetne in reparativne mediatorje. Prične se razgradnja obstoječega kolagena, novo nastali kolagen pa je mehansko slabše kakovosti. Sprošča se tudi substanca P, ki vpliva na povečano bolečino in fibrozacijo tkiva.
Tetiva postopoma zadebeli, izgubi elastičnost in nosilnost ter začne izražati tipične simptome preobremenitvene poškodbe.
Najpogostejši vzrok poškodbe je kronično preobremenjevanje tetive v obliki ponavljajočih se sunkovitih iztegov komolca. V dvigovanju uteži so kritični gibi potiskanja (bench press, dips, potiski nad glavo), kjer triceps prevzema velik delež sile. Pri ekstremnih športih pa tetiva doživlja hitre ekscentrično-koncentrične obremenitve, ki lahko vodijo v mikrotravme.
Določeni sistemski dejavniki – kot so diabetes, metabolični sindrom, endokrine motnje in dolgotrajna uporaba anaboličnih ali kortikosteroidnih zdravil – dodatno oslabijo tetivo in zmanjšajo njeno regeneracijsko sposobnost. Pri fizično aktivnih posameznikih je pogost sprožilec tudi enkraten dogodek, ko sunkovit izteg komolca povzroči manjšo rupturo v tetivi, kar sproži degenerativni cikel.
Tendinopatija tricepsa se najpogosteje kaže z lokalizirano bolečino na zadnji strani komolca, tik nad olekranonom. Bolečina je izrazita pri palpaciji in se lahko širi navzgor po nadlahti.
Najbolj provokativen gib je izteg komolca proti uporu – pacienti pogosto poročajo, da je potiskanje, odriv ali dvigovanje bremen najbolj boleče. Pri napredovali tendinopatiji se pojavi tudi zmanjšana moč tricepsa, včasih celo vidna atrofija mišice, kar pomembno omeji funkcionalnost roke.
Diagnoza temelji na natančni anamnezi in kliničnem pregledu. Pomembno je izključiti druge vzroke bolečine v predelu komolca, kot so burzitis, utesnitveni sindromi ali poškodbe kosti. Pri palpaciji je tetiva izrazito občutljiva, izteg komolca proti uporu pa reproducira značilno bolečino.
Za natančnejšo opredelitev resnosti se pogosto izvede UZ, ki pokaže zadebelitev, hipoehogenost ali degenerativne spremembe tetive, v kompleksnejših primerih pa MRI, s katerim ocenimo obseg degeneracije ali prisotnost delne rupture.
Zdravljenje tendinopatije tricepsa je praviloma konzervativno in temelji na progresivno stopnjevani terapevtski vadbi. Cilj rehabilitacije je povrniti obremenilno kapaciteto tetive, odpraviti bolečino in omogočiti varno vrnitev k športu ali fizično zahtevnemu delu.
Prva faza vključuje zmanjšanje bolečine in obvladovanje preobremenitve ob podpori instrumentalne terapije – TECAR, visokoenergijskega laserja in ESWT, ki imajo izrazit regenerativni in protibolečinski učinek.
Ključni del terapije predstavlja namensko krepilno delo. Vadba mora vključevati vse tri glave tricepsa, kar dosežemo z iztegi komolca v različnih položajih ramena. Posebej pomembna je ekscentrična vadba, ki dokazano izboljša strukturo tetive.
Pri športnikih se rehabilitacija zaključi s pliometrično fazo, kjer tetivo pripravimo na hitre ekscentrično-koncentrične prehode, ki so značilni za športne gibe, kot so potiski, udarci, odrivi in blaženje sile pri pristankih ali vožnji.
Prognoza je praviloma dobra, vendar je uspeh odvisen od doslednosti, postopnega povečevanja obremenitev in odprave dejavnikov tveganja, kot so tehnične napake ali pretirana količina treninga.
V Sanatis kliniki izvajamo celovito obravnavo tendinopatije tricepsa, ki združuje diagnostično natančnost, napredno instrumentalno terapijo in strokovno kinezioterapijo, prilagojeno funkciji zgornjega uda. S skrbno analizo obremenitvenih vzorcev določimo izvor preobremenitev in oblikujemo program, ki varno in postopno poveča obremenilno kapaciteto tetive.
Z uporabo ESWT, TECAR terapije, laserja in progresivne vadbe uspešno zmanjšamo bolečino, izboljšamo strukturo tetive in povrnemo moč tricepsa. Naš cilj je doseči dolgoročno stabilnost komolca ter varno vrnitev k treningu ali fizičnemu delu brez ponovitve težav.
Če vas pri potiskanju, dvigovanju ali odrivu ovira bolečina nad komolcem, rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki. Pomagamo vam povrniti moč, zmogljivost in popolno brezbolnost roke.
