Everzijski zvin gležnja je redkejša, a pogosto resnejša poškodba, ki nastane ob prekomernem zasuku stopala navzven (everziji). Za razliko od pogostejših inverzijskih zvinov, pri katerih je prizadeta zunanja stran gležnja, pri everzijskem zvinu pride do poškodbe medialnega (notranjega) ligamentarnega aparata, ki je sicer izjemno močan in zato težje popusti.
Medialni stabilizacijski sistem gležnja sestavlja deltoidni ligament, ki vključuje:
- tibiotalarni ligament,
- tibiokalkanealni ligament,
- tibionavikularni ligament.
Ti ligamenti stabilizirajo gleženj v everzijski smeri in preprečujejo prekomeren zasuk stopala navzven. Ker so močnejši od lateralnih vezi, se poškodujejo le ob izraziti sili, pogosto v kombinaciji z zlomom notranjega maleola (tibie).
Do poškodbe najpogosteje pride ob močni everziji gležnja, običajno z dodatkom aksialne obremenitve. V normalnih okoliščinah obliko in gibljivost omejuje tibia, a pri zlomu ali močnem zunanjem zasuku lahko pride do prekomernega raztega ali raztrganja deltoidnega ligamenta.
Med pogostimi vzroki so:
- padec ali zasuk na neravni podlagi,
- kontaktne poškodbe pri športu,
- zlom medialnega maleola z razširitvijo skočnega sklepa.
Najznačilnejši simptomi everzijskega zvina so:
- bolečina na notranji (medialni) strani gležnja,
- hitro nastala oteklina in hematom na notranjem delu sklepa,
- omejena sposobnost obremenjevanja poškodovane noge,
- omejena gibljivost zaradi bolečine in otekline.
Pri hujših poškodbah pacient običajno ne more stati ali hoditi brez pomoči, saj vsak poskus obremenitve povzroči močno bolečino.
Diagnoza temelji na kliničnem pregledu, anamnezi in mehanizmu poškodbe. Najprej je treba izključiti zlom gležnja s pomočjo Ottawa pravil in RTG slikanja. Za natančnejšo opredelitev poškodbe deltoidnega ligamenta se uporabljajo specialni testi (everzijski stresni test, talar tilt test) ter po potrebi MRI preiskava.
Zdravljenje everzijskega zvina je v večini primerov konzervativno in vključuje fizioterapijo ter kineziološko vadbo. V prvih 24–72 urah po poškodbi priporočamo RICE protokol (počitek, hlajenje, kompresija, elevacija) za zmanjšanje bolečine in otekline. Če je obremenjevanje preveč boleče, pacient začasno uporablja bergle.
Ko bolečina popusti, se rehabilitacija usmeri v:
- vzpostavitev pravilnega vzorca hoje,
- povečanje gibljivosti gležnja,
- krepitev evertorjev in intrinzičnih mišic stopala,
- izboljšanje propriocepcije in ravnotežja.
V zadnji fazi rehabilitacije se izvajajo progresivne pliometrične vaje za pripravo na športne obremenitve. V Sanatis kliniki proces okrevanja podpiramo s TECAR terapijo, laserjem, elektrostimulacijo in ESWT za pospešeno regeneracijo. V redkih primerih, ko gleženj ostaja nestabilen, je indicirana operativna stabilizacija.
V Sanatis kliniki združujemo strokovno diagnostiko, individualno fizioterapijo in funkcionalno vadbo za povrnitev stabilnosti in zaupanja v gibanje. Naš celostni pristop omogoča varno in postopno okrevanje brez tveganja za ponovne poškodbe.
Če po poškodbi občutite bolečino na notranji strani gležnja ali težko obremenjujete nogo, ne čakajte.
Rezervirajte uvodno terapijo in skupaj bomo poskrbeli, da bo vaš korak znova močan, stabilen in brez bolečin.
