Bankartova lezija je najpogostejša poškodba ramenskega labruma in eden glavnih vzrokov za ponavljajočo se anteriorno nestabilnost rame. Prisotna je pri kar 85 % posameznikov, ki doživijo prvi anteriorni izpah ramenskega sklepa, ter pri skoraj vseh, pri katerih se izpahi ponavljajo. Najpogosteje se pojavlja pri mlajših in športno aktivnih posameznikih, predvsem pri športih, kjer so pogosti mete nad glavo, udarci in padci – rokomet, odbojka, gimnastika, smučanje, kolesarjenje.
Ramenski labrum je vezivno-hrustančni obroč, ki obdaja rob glenoidne ponvice lopatice in povečuje njeno globino ter stabilnost. Na zgornji del labruma se pripenja tudi tetiva dolge glave bicepsa, spodnji in sprednji del pa sta ključna za zadrževanje glave nadlahtnice v centru sklepa pri gibih nad glavo in v zunanji rotaciji.
Pri Bankartovi leziji pride do raztrganja ali odluščenja sprednjega-spodnjega dela labruma od roba glenoida. Posledica je izguba statične stabilnosti ramenskega sklepa, kar poveča tveganje za ponovne izpahe. Pogosto poškodbo spremlja tudi raztegnitev ali raztrganje sklepne kapsule in sprednjih glenohumeralnih ligamentov. V primeru, da je odtrgan tudi kostni del glenoida, govorimo o kostni Bankartovi leziji, ki še izraziteje poveča nestabilnost.
Najpogosteje se Bankartova lezija pojavi ob anteriornem izpahu rame, ko glava nadlahtnice z veliko silo pritisne na sprednji rob glenoida in s tem odlušči hrustančni rob skupaj z labrumom. Do poškodbe lahko pride tudi pri nenadnih sunkovitih gibih v položaju abdukcije in zunanje rotacije, npr. med metom, udarcem ali padcem na iztegnjeno roko.
Pri športnikih gre pogosto za ponavljajoče mikrotravme, ki povzročajo postopno degeneracijo labruma, medtem ko je pri travmatskih izpahih poškodba običajno akutna in obsežnejša.
Glavni simptom Bankartove lezije je občutek nestabilnosti in »izpahovanja« rame, zlasti pri gibih, kjer je roka odmaknjena od telesa in obrnjena navzven. Pacienti pogosto opisujejo strah pred določenimi gibi in občutek, da »rama lahko skoči iz sklepa«. Bolečina je sprva izrazita po travmatskem dogodku, kasneje pa postane blaga, a vztrajna, še posebej pri športnih aktivnostih.
Značilni so tudi preskoki ali kliki v sklepu, zmanjšana moč pri dvigovanju roke in občutek utrujenosti v rami po daljšem naporu. Pri ponavljajočih se izpahih se simptomi stopnjujejo, ob vsakem novem izpahu pa se lahko poškodba labruma še poveča.
Diagnozo postavi ortoped ali specialist za rame na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Klinični testi (Apprehension, Relocation, Load-and-Shift) so uporabni za potrditev sprednje nestabilnosti. MRI ali MR-artrografija sta najbolj zanesljivi metodi za prikaz poškodbe labruma in ocenitev obsega raztrganine. Pri kostnih Bankartovih lezijah se uporablja tudi CT, s katerim se natančno določi velikost kostnega defekta.
Zdravljenje Bankartove lezije je odvisno od starosti pacienta, obsega poškodbe in pogostosti izpahov. Pri blažjih oblikah in enkratnem izpahu se najprej poskusi konzervativni pristop. Cilj fizioterapije je okrepiti mišice rotatorne manšete in stabilizatorje lopatice, s čimer se zagotovi aktivna stabilnost sklepa. Z zgodnjo, vendar kontrolirano kinezioterapijo zmanjšujemo bolečino, izboljšujemo gibljivost ter postopno vračamo mišično moč.
Instrumentalne terapije, kot so TECAR, magnetoterapija, laser in udarni valovi, pomagajo pri zmanjšanju vnetja in izboljšanju regeneracije mehkih tkiv. V kasnejši fazi se izvaja funkcionalna vadba z vajami za propriocepcijo in nadzor gibanja, da se povrne popolna stabilnost sklepa in prepreči ponovitve.
Kadar konzervativno zdravljenje ne zagotovi stabilnosti ali se izpahi ponavljajo, je indicirano kirurško zdravljenje. Najpogosteje se izvaja artroskopska Bankartova rekonstrukcija, pri kateri kirurg ponovno pritrdi labrum na rob glenoida s posebnimi sidri. Če je prisotna tudi kostna komponenta, se lahko izvede Latarjetov poseg, pri katerem se za ojačitev sprednje stene glenoida uporabi kostni presadek iz korakoidnega odrastka.
Po operativnem posegu sledi strukturiran rehabilitacijski program, ki traja od štiri do šest mesecev. V prvih tednih se omeji gibanje z opornico, kasneje pa sledi postopno razgibavanje in krepitev mišic. Cilj pooperativne rehabilitacije je ponovno vzpostaviti popolno stabilnost in moč ramenskega sklepa brez bolečin ter zmanjšati tveganje za ponovitve izpahov.
Prognoza je pri sodobnih kirurških tehnikah odlična, večina pacientov se po 6–9 mesecih vrne k vsakodnevnim aktivnostim ali športu brez omejitev.
V Sanatis kliniki izvajamo celostno obravnavo Bankartovih lezij, ki združuje napredno diagnostiko, instrumentalno terapijo in ciljno usmerjeno kinezioterapijo. Naši terapevti natančno analizirajo biomehaniko rame in pripravijo individualni program, usmerjen v povrnitev popolne stabilnosti sklepa.
Uporabljamo kombinacijo TECAR terapije, visokoenergijskega laserja in specialnih vaj za krepitev rotatorne manšete ter mišic lopatice, ki so ključne za varno gibanje rame. Po operativnih posegih izvajamo natančno strukturirano rehabilitacijo, ki bolnika postopno in varno vodi do polne funkcionalnosti.
Če po izpahu rame čutite nestabilnost, preskoke ali strah pred določenimi gibi, rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – z individualnim pristopom in napredno rehabilitacijo vam pomagamo povrniti zaupanje v svoje rame in gibanje brez bolečin.
