Dupuytrenova kontraktura je kronično napredujoča motnja vezivnega tkiva v dlani, pri kateri pride do zadebelitve in skrčenja palmarske fascije. Spremenjeno tkivo tvori zatrdline in vozličke, ki se postopoma razvijejo v čvrste fibrozne trakove. Ti trakovi vlečejo prste proti dlani in povzročijo značilno upognjen položaj, zaradi katerega posameznik izgublja sposobnost popolnega iztega prsta.
Patologija napreduje počasi in je lahko dolgo časa neboleča. Sprva se pojavi občutek zatrdlin v dlani, kasneje pa se začne spreminjati drža prstov, najpogosteje prstanca in mezinca. Sčasoma lahko omeji funkcijo roke, moti vsakodnevne aktivnosti in vpliva na moč stiska.
Dupuytrenova kontraktura je posebej pogosta v severnoevropski populaciji in je izrazito povezana z genetiko. Ocenjuje se, da ima v začetni obliki spremembe palmarske fascije kar 3–5 % prebivalstva nad 50. letom, pri moških pa je pojavnost približno desetkrat večja kot pri ženskah. Pogosto se pojavlja obojestransko in se s starostjo postopoma stopnjuje.
Pri mnogih posameznikih ne povzroča funkcionalnih težav, pri drugih pa je napredovanje hitrejše in privede do izrazite kontrakture, ki moti prijem, uporabo orodja in natančne fine gibe.
Na dlanski strani roke se nahaja palmarska fascija – široka vezivnotkivna plošča, ki zagotavlja oporo koži in stabilnost prstov med prijemom. Pri Dupuytrenovi bolezni fascija postopoma postane zadebeljena, neelastična in fibrozna.
V zgodnji fazi se v tkivu pojavijo:
Ker se zadebeljeno tkivo ne more raztezati, se prsti postopoma vlečejo v fleksijo. Najpogosteje je prizadet prstanec, sledi mezinec, redkeje sredinec ali palec. Bolečina običajno ni prisotna, težava je predvsem mehansko omejena ekstenzija prsta.
Natančen vzrok bolezni ni popolnoma pojasnjen. Gre za multifaktorsko stanje, pri katerem pomembno vlogo igra genetika, opazno pa je povezano tudi z:
Dupuytrenova kontraktura se ne razvije zaradi preobremenitve roke, temveč zaradi sprememb v vezivnem tkivu, ki imajo podobnosti s fibroproliferativnimi boleznimi.
Začetni znaki so subtilni: majhna zatrdlina ali vrvica v dlani, ki jo opazimo med stiskanjem roke. Sčasoma se pojavi:
Bolečina je prisotna le redko; težava je predvsem funkcionalna – postanejo oteženi gibi, kot so rokovanje, držanje kozarca, opiranje na roko ali nošenje predmetov.
Diagnozo postavi specialist na podlagi kliničnega pregleda, saj je bolezen prepoznavna po zatrdlinah in značilni kontrakturi prsta. Slikovna diagnostika običajno ni potrebna, vendar se lahko uporablja UZ pri nejasnih primerih ali za razlikovanje od drugih patologij roke.
Napredovanje se spremlja s funkcionalnimi testi, kot je merjenje ekstenzijskega primanjkljaja.
Zdravljenje Dupuytrenove bolezni je odvisno od stopnje kontrakture. V zgodnjih fazah, ko je prisotna le zatrdlina, vendar prst še ni ukleščen, se najprej izvede konservativna obravnava s ciljem ohranjanja gibljivosti in upočasnjevanja napredovanja.
Fizioterapija vključuje:
Ko kontraktura napreduje in prst ni več iztegljiv, konzervativna terapija postane manj učinkovita, zato se uporabijo medicinski posegi. Ti lahko vključujejo:
Prognoza je praviloma dobra, če se terapija izvaja pravočasno in redno. Ker je bolezen kronična in ima genetsko osnovo, se lahko v določenem odstotku pojavi ponovitev, zato je dolgoročno spremljanje priporočljivo.
V Sanatis kliniki izvajamo celostno obravnavo Dupuytrenove kontrakture, pri kateri kombiniramo:
S strokovnim pristopom ocenimo napredovanje bolezni in vas pravočasno usmerimo k ustreznim medicinskim postopkom, kadar so ti potrebni.
Če opažate zatrdline v dlani ali težavo pri iztegu prsta,rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – zgodnji pristop najuspešneje prepreči napredovanje kontrakture.
