Burzitis komolca je ena najpogostejših patologij mehkih tkiv na zadnji strani komolca, najpogosteje med moškimi v starosti od 30 do 60 let. Več kot dve tretjini primerov nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev. Tipičen primer so dolgotrajno naslanjanje na komolce pri pisarniškem delu, mehansko draženje pri ročnih poklicih ali športi, kjer komolec pogosto absorbira udarce.
Gre za stanje, ki se lahko pojavi povsem postopoma, brez jasnega sprožilnega dogodka, ali pa se izrazi akutno po večji obremenitvi.
Komolčni burzitis je vnetje olekranonske burze, majhne sluznične vrečke, ki leži neposredno nad izrastkom ulne – olekranonom. Naloga burze je zmanjševanje trenja med kožo, kostjo, tetivami in drugimi mehkimi tkivi v komolcu. Ko se burza zaradi draženja napolni s tekočino, oteče in postane občutljiva, govorimo o burzitisu.
Stanje je pogostejše s starostjo in izraziteje prizadene dominantno roko. Ob kroničnem draženju lahko v burzi postopoma pride do zadebelitve čvrstega vezivnega tkiva ali celo nalaganja kalcijevih kristalov, kar dodatno zmanjša gibljivost in funkcionalnost sklepa.
Natančen sprožilec burzitisa ni vedno jasen, vendar je v ospredju najpogosteje dolgotrajna mehanska obremenitev. Ponavljajoči se pritiski na zadnjo stran komolca povzročajo draženje burze, ki se odzove s povečanim izločanjem tekočine.
Do stanja lahko vodijo:
Kadar burzitis traja več mesecev, gre običajno za posledico neustrezno saniranih prejšnjih mikrotravm ali kronične kompresije mehkih tkiv.
Eden najbolj značilnih znakov je vidno izbočena oteklina na zadnji strani komolca – mehka, okrogla tvorba, ki lahko nastane postopoma ali čez noč. Pogosto jo spremljata občutljivost in bolečina, ki se okrepita pri pritisku, udarcih ali ob gibanju, ki vključuje raztezanje komolca.
Pri kroničnih oblikah se lahko pojavijo:
Če je vnetje izrazitejše, je prisotna tudi toplota ali rdečina, kar lahko nakazuje bolj aktivno vnetno fazo.
Diagnoza je večinoma klinična – oteklina je vidna že ob prvem pregledu. Ob negotovosti ali sumu na druge patologije se lahko opravi RTG, predvsem za izključitev zloma ali kostnih izrastkov.
Najbolj zanesljivo diagnozo omogoča punkcija burze, kjer se analiza tekočine uporabi za izključitev infekcije ali nalaganja kristalov (npr. pri protinu). Slikovne preiskave, kot je MRI, so redko potrebne, razen kadar simptomatika ni tipična ali obstaja sum na sočasno patologijo.
Zdravljenje je praviloma konzervativno in usmerjeno v umirjanje vnetja ter preprečevanje ponovnih draženj. Običajno vključuje kombinacijo:
V primerih trdovratnega ali kroničnega burzitisa se včasih uporabi tudi kortikosteroidna injekcija, pri redkih, napredovanih oblikah pa operativno odstranjevanje burze.
Nezdravljeni burzitis lahko vodi v kalcinacije ali trajno zadebelitev tkiva, kar dolgoročno omeji gibljivost komolca in zahteva bistveno daljšo rehabilitacijo.
V Sanatis kliniki obravnavamo burzitis komolca celostno – najprej s natančno diagnostiko določimo stopnjo vnetja, nato pa s kombinacijo naprednih instrumentalnih terapij (laser, TECAR, magnetoterapija) in individualno kinezioterapijo učinkovito zmanjšamo oteklino, izboljšamo mehaniko komolca ter preprečimo ponovitev težave.
Naš cilj je hitro zmanjšanje bolečine, vračanje normalne funkcije in dolgoročna zaščita komolca pred ponovnimi obremenitvami.
Če opazite oteklino na zadnji strani komolca ali bolečino pri pritisku,rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – pomagamo vam povrniti gibanje brez bolečine in oteklin.
