Inverzijski zvin gležnja je ena najpogostejših športnih poškodb, saj predstavlja približno 85 % vseh zvinov gležnja. Pri tej poškodbi pride do prekomernega zasuka stopala navznoter, kar povzroči poškodbo ligamentov na zunanji strani gležnja. V hujših primerih so lahko prizadete tudi peronealne tetive, sklepni hrustanec ali celo kosti gležnja.
Inverzijski zvin je najpogostejša poškodba v športih, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in doskoke na neravno podlago. Največkrat se pojavi pri nogometaših, košarkarjih, odbojkarjih in tekačih. Kljub temu, da gre pogosto za “manjšo” poškodbo, lahko neustrezno zdravljenje vodi v kronično nestabilnost gležnja.
Inverzijski zvin prizadene predvsem lateralno skupino ligamentov, ki stabilizirajo gleženj pri gibanju navznoter. Najpogosteje je poškodovan anteriorni talofibularni ligament (ATFL), sledita mu kalkaneofibularni (CFL) in posteriorni talofibularni (PTFL) ligament. V določenih primerih se poškodujejo tudi peronealne mišice ali njihove tetive.
Do poškodbe običajno pride zaradi močne inverzije gležnja v kombinaciji s plantarno fleksijo in aksialno obremenitvijo. Vzrok je lahko nenaden zasuk, doskok na neravno podlago ali nezadostna stabilnost sklepa.
Glavni simptom je bolečina okoli zunanjega gležnja, zlasti spredaj. Kratek čas po poškodbi se pojavi oteklina (edem), pri hujših poškodbah tudi hematom. Bolnik ima pogosto omejeno gibljivost in težave pri obremenjevanju poškodovane noge. Zaradi bolečine je omejena tako dorzalna kot plantarno fleksija sklepa, kar vpliva na normalen vzorec hoje.
Diagnoza temelji na mehanizmu poškodbe, palpaciji in izvedbi specialnih testov. Pomembno je izključiti zlom gležnja, kar se opravi s pomočjo Ottawa pravil. Za oceno stabilnosti ligamentov se uporabljata anterior drawer test in talar tilt test. Po potrebi se opravi ultrazvočna (UZ) ali magnetnoresonančna (MRI) preiskava.
Zdravljenje je sprva konzervativno. V prvih 24–72 urah po poškodbi se uporablja RICE protokol (počitek, hlajenje, kompresija, elevacija). Če je obremenjevanje preveč boleče, se začasno uporablja bergle. Ko bolečina popusti, sledi postopna mobilizacija sklepa in ponovna vzpostavitev normalne hoje.
V Sanatis kliniki rehabilitacijo izvajamo postopno:
- v začetni fazi vzpostavimo gibljivost in zmanjšamo oteklino,
- sledijo vaje za krepitev evertorjev in stabilizatorjev gležnja,
- nadaljujemo z vajami za propriocepcijo in ravnotežje,
- v zaključni fazi vključimo pliometrične vaje in pripravo na športne obremenitve.
Terapijo pogosto dopolnimo z uporabo TECAR, ESWT, laserja in elektrostimulacije za pospešeno regeneracijo. Če kljub kakovostni rehabilitaciji gleženj ostaja nestabilen, se razmisli o operativni stabilizaciji ligamentov.
V Sanatis kliniki celostno obravnavamo vse stopnje zvinov gležnja – od akutnih poškodb do kronične nestabilnosti. Z natančno diagnostiko, napredno fizioterapijo in individualno zasnovanim programom vadbe omogočamo hitro in varno vrnitev k športu ali vsakodnevnim dejavnostim.
Če ste si nedavno zvili gleženj ali imate občutek, da ni več stabilen, ne čakajte.
Rezervirajte uvodno terapijo in skupaj bomo poskrbeli, da bo vaš gleženj ponovno močan, gibljiv in stabilen.
