Poškodbe meniskusov sodijo med najpogostejše težave kolenskega sklepa – predstavljajo približno 15 % vseh športnih poškodb. Najpogosteje gre za poškodbo medialnega meniskusa, saj je zaradi svoje zgradbe in manjše gibljivosti bolj izpostavljen obremenitvam.
Čeprav poškodbe meniskusa pogosto povezujemo s športniki, se lahko pojavijo tudi pri rekreativcih ali v zrelejših letih kot posledica obrabe sklepnega hrustanca.
Poškodbe meniskusa se pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, največ med 30. in 50. letom starosti.
Pri moških so pogostejše, predvsem zaradi večje zastopanosti v kontaktnih športih. Ena najznačilnejših oblik travmatske poškodbe je t. i. “bucket-handle” ruptura, kjer se del meniskusa zavihne in uklešči v sklep – stanje, ki zahteva takojšnjo obravnavo.
Meniskusa sta dva polmesečasta hrustančna diska, ki ležita med stegnenico in golenico. Delujeta kot blažilca udarcev, povečujeta stabilnost in enakomerno porazdelita pritisk v kolenskem sklepu.
Medialni meniskus je zaradi povezave z medialno kolateralno vezjo manj mobilen, zato se poškoduje pogosteje, medtem ko je lateralni nekoliko gibljivejši.
Ker je prekrvavljen le zunanji rob (10–25 %), je sposobnost celjenja meniskusa omejena – predvsem v notranjih, t. i. »belih conah«. Kljub temu sodobne raziskave kažejo, da ima meniskus večjo regenerativno sposobnost, kot smo dolgo verjeli.
Travmatske poškodbe nastanejo pri zasuku kolena v rahlo pokrčenem položaju pod obremenitvijo. Pogosto se zgodijo pri športih, kot so nogomet, tenis ali smučanje, kjer pride do kombinacije rotacije in kompresije.
Degenerativne poškodbe pa so posledica obrabe hrustančnega tkiva in se razvijajo postopno, pogosto brez jasnega trenutka poškodbe. Prisotne so predvsem pri starejših odraslih in so tesno povezane z osteoartritičnimi spremembami kolena.
Pri travmatskih poškodbah se običajno pojavi ostra bolečina ob sklepni špranji, občutek zatikanja ali pokanja v kolenu.
Pri t. i. »bucket-handle« rupturah lahko pride do ukleščenja meniskusa, zaradi česar kolena ni mogoče popolnoma iztegniti ali pokrčiti.
Degenerativne poškodbe se kažejo drugače – z občasnimi bolečinami ob obremenitvah, pri hoji po stopnicah ali pri počepih. Bolečina je pogosto globoka in se sčasoma postopno stopnjuje.
Diagnoza poškodbe temelji na anamnezi in specifičnih kliničnih testih, kot so McMurrayev, Thessalyjev, Egejev ali Apleyev test, ter palpacija sklepne špranje.
Za natančno potrditev vrste in obsega poškodbe se uporablja MRI diagnostika, ki omogoča jasno razlikovanje med travmatskimi in degenerativnimi spremembami ter določa, ali je poškodba v prekrvavljenem delu meniskusa.
Zdravljenje je odvisno od vrste, obsega in lokacije poškodbe.
Pri manjših poškodbah ali degenerativnih spremembah je najprimernejši pristop konzervativno zdravljenje, ki vključuje fizioterapijo in ciljno kineziološko vadbo.
Program rehabilitacije v Sanatis kliniki je individualno prilagojen in poteka v več fazah:
Pri ukleščenju meniskusa ali večjih vzdolžnih rupturah v dobro prekrvavljenem delu je priporočljivo kirurško zdravljenje, saj lahko pravočasna rekonstrukcija prepreči nadaljnje obrabe sklepnega hrustanca.
Za hitrejšo regeneracijo v Sanatis kliniki terapijo pogosto dopolnimo z TECAR terapijo, udarnimi valovi (ESWT), laserjem in elektrostimulacijo, ki pospešujejo celične procese in zmanjšujejo vnetje.
V Sanatis kliniki se zavedamo, da poškodba meniskusa ne pomeni le bolečine v kolenu, temveč tudi izgubo zaupanja v gibanje.
Z natančno diagnostiko, sodobnimi fizioterapevtskimi metodami in strokovnim kineziološkim pristopom pomagamo pacientom hitro, varno in trajno povrniti stabilnost in gibljivost kolena.
Če vas pri hoji, počepu ali športu zaboli v kolenu, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – skupaj bomo poskrbeli, da se vaše koleno znova giblje lahkotno, varno in brez bolečin.


