Zadnja križna vez (PCL – posterior cruciate ligament) je ena najmočnejših vezi v kolenu, zato se poškoduje redkeje kot sprednja križna vez. Kadar do poškodbe vseeno pride, gre pogosto za zapleteno poškodbo, pri kateri je poleg PCL prizadet še kakšen drug stabilizator kolena.
Čeprav PCL v javnosti ni tako znana kot “sprednja križna”, ima izjemno pomembno vlogo pri nadzoru gibanja golenice in ohranjanju varnega, stabilnega koraka.
Poškodbe zadnje križne vezi predstavljajo približno 3–20 % vseh poškodb kolena.
Večinoma se ne pojavijo samostojno, temveč v kombinaciji z drugimi poškodbami vezi ali meniskusov, pogosto s t. i. poškodbo posterolateralnega kota.
Največkrat prizadenejo mlajše, telesno aktivne posameznike med 20. in 30. letom, pogoste so tako v prometnih nesrečah kot tudi pri športih z večjimi silami ob doskoku ali udarcu.
PCL povezuje stegnenico in golenico, poteka pa zadaj skozi kolenski sklep, kjer preprečuje zdrs golenice nazaj glede na stegnenico.
Zaradi svoje debeline in trdnosti je ligament zelo odporen, vendar lahko ob dovolj močni sili pride do natrganine ali popolne rupture.
Najpogosteje je poškodba posledica neposrednega udarca v sprednji del golenice, kar potisne golenico preveč nazaj. Klasičen primer je t. i. “dashboard” poškodba pri prometni nesreči, ko koleno udari v armaturo.
V športu do poškodbe pride pri pretiranem iztegu kolena ali kombinaciji rotacijskih in stranskih sil, npr. pri smučanju, nogometu ali kontaktnih športih.
Poškodba PCL pogosto nima tako izrazitih znakov kot raztrganje ACL, zato je včasih spregledana.
Pri akutni poškodbi bolnik občuti zmerno bolečino, ki ga redko popolnoma ustavi, gibljivost kolena pa ostane skoraj normalna. Pojavi se lahko blaga oteklina in občutek, da koleno ni povsem “zanesljivo”.
Pri kroničnih poškodbah se bolečina pojavlja predvsem v zadnjem ali notranjem delu kolena, pogosto po daljših obremenitvah, hoji po stopnicah navzdol ali pri daljšem sedenju s pokrčenim kolenom. Pogosto se pojavlja občutek nestabilnosti, ki se sčasoma lahko stopnjuje.
Sum na poškodbo postavimo na osnovi anamneze in kliničnega pregleda, kjer fizioterapevt ali ortoped oceni stabilnost kolena s testi, kot so posteriorni predalčni test ali dial test.
Za potrditev diagnoze in oceno morebitnih pridruženih poškodb se uporablja MRI slikanje, ki jasno prikaže stopnjo poškodbe vezi in okoliških struktur.
Ker so izolirane poškodbe PCL redke, je natančna diagnostika ključna za izbiro pravega pristopa k zdravljenju.
Večina izoliranih poškodb PCL se zdravi konzervativno. Sprva se koleno začasno imobilizira v opornici v iztegnjenem položaju, kar zmanjša napetost v vezi in omogoči začetno celjenje.
Sledi rehabilitacijska faza, usmerjena v ponovno aktivacijo mišic, ki stabilizirajo koleno, predvsem kvadricepsa, saj njegova moč pomaga nadomestiti funkcijo PCL.
Rehabilitacija vključuje vaje za:
Če se poškodba ne zaceli ustrezno ali gre za multiligamentarno poškodbo, se izvede kirurška rekonstrukcija PCL.
V Sanatis kliniki zdravljenje podpiramo z uporabo TECAR terapije, udarnih valov (ESWT), laserske terapije in elektrostimulacije, ki pospešujejo regeneracijo tkiv in zmanjšujejo vnetje.
V Sanatis kliniki se vsake poškodbe kolena lotimo celostno – z natančno diagnostiko, napredno fizioterapijo in individualnim pristopom.
Naš cilj je, da pacient ponovno pridobi stabilnost, moč in zaupanje v gibanje, ne glede na to, ali gre za športnika ali rekreativca.
Če opažate nestabilnost ali bolečine v kolenu po poškodbi, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – pomagali vam bomo povrniti polno funkcijo kolena in samozavesten korak brez bolečin.


