Poškodbe kolčnega labruma so pogost, a pogosto spregledan vzrok za bolečino in občutek zatikanja v kolčnem sklepu.
Labrum je hrustančni obroč, ki obdaja sklepno jamico kolka (acetabulum) in povečuje njeno globino, s čimer stabilizira glavico stegnenice ter zmanjšuje trenje med sklepnimi površinami.
Deluje kot tesnilo, ki ohranja sklepni tlak in ščiti hrustanec pred obrabo.
Ko se labrum raztrga ali poškoduje, se poruši ta občutljivo uravnotežen sistem, kar vodi v bolečino, pokanje in postopno obrabo kolčnega sklepa.
Poškodbe kolčnega labruma se pojavljajo v zelo širokem starostnem razponu – od otrok do starejših odraslih, najpogosteje pa pri aktivni populaciji med 20. in 45. letom.
Prevalenca med osebami z bolečino v dimljah ali kolku znaša med 22 in 55 %, kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi pacient z dimeljsko bolečino določeno stopnjo poškodbe labruma.
Več kot 70 % poškodb nastane brez očitnega travmatskega dogodka – najpogosteje kot posledica ponavljajočih se gibov, nepravilne biomehanike ali utesnitvenega sindroma kolka (FAI).
Poškodbe so pogostejše pri ženskah, še posebej pri športnicah, ki izvajajo velike amplitude gibov – npr. plesalke, gimnastičarke, jogistke in balerine.
Med športniki so najbolj ogroženi nogometaši, hokejisti in utežarji, saj pogosto kombinirajo zunanje rotacije in hiperekstenzije kolka.
Poškodbe labruma so lahko posledica akutne travme (npr. padca, udarca v kolk ali sunkovitega zasuka) ali pa se razvijejo postopno zaradi preobremenitve sklepa.
Pogosto so posledica drugih kolčnih patologij, kot so:
Najpogosteje je poškodovan sprednji in zgornji del labruma, kjer so mehanske sile največje.
Ko pride do raztrganine, labrum izgubi svojo funkcijo blaženja in stabilizacije, kar poveča obremenitev hrustanca in pospeši proces artroze kolka.
Simptomi so lahko zelo različni, od blagega nelagodja do izrazite bolečine in omejitve gibanja.
Značilni znaki vključujejo:
Pri nekaterih posameznikih se poškodba labruma dolgo časa ne izrazi, simptomi pa se pojavijo postopoma – najprej le pri športu ali daljših obremenitvah, kasneje tudi pri vsakodnevnih gibih.
Diagnozo poškodbe kolčnega labruma postavimo s pomočjo:
Ker se simptomi pogosto prekrivajo z drugimi kolčnimi patologijami (utesnitve, tendinopatije, displazija), je precizna diagnostika ključna za uspešno zdravljenje.
Zdravljenje poškodb labruma je odvisno od velikosti raztrganine, prisotnosti bolečine in pridruženih sprememb.
Manjše poškodbe brez izrazitih simptomov se uspešno zdravijo konzervativno, medtem ko večje ali kronične rupture pogosto zahtevajo artroskopsko operacijo.
Pomemben del rehabilitacije je tudi učenje pravilnih gibalnih vzorcev, saj napačna biomehanika pogosto prispeva k nastanku poškodbe.
Kadar konzervativna obravnava ne zadošča, se izvede artroskopska rekonstrukcija labruma.
Med posegom kirurg odstrani poškodovane dele, jih ponovno pritrdi s sidri ali zbrusi robne izrastke, ki povzročajo utesnitev.
Po operaciji sledi postopna, strukturirana rehabilitacija, usmerjena v obnovo gibljivosti, povrnitev mišične moči in ponovni občutek stabilnosti v kolku.
S pravilno izbranim načinom zdravljenja in strokovno vodenim programom rehabilitacije se večina pacientov v šestih mesecih po posegu ali konservativni terapiji uspešno vrne k vsakodnevnim in športnim aktivnostim.
Zgodnje odkrivanje poškodbe bistveno zmanjša tveganje za razvoj degenerativnih sprememb in artroze kolka.
V Sanatis kliniki izvajamo celostno diagnostiko in rehabilitacijo kolčnih poškodb, zlasti poškodb labruma, ki zahtevajo natančno razumevanje biomehanike sklepa.
Naš pristop združuje manualno terapijo, TECAR terapijo, udarne valove (ESWT) in individualno vodeno kinezioterapijo, s katerimi odpravljamo bolečino, izboljšamo stabilnost in povrnemo gibljivost kolka.
Če občutite zatikanje, klikanje ali bolečino v dimljah, je morda vzrok poškodba labruma.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – skupaj bomo poskrbeli, da se vaš kolk ponovno giblje prosto, stabilno in brez bolečin.


