Posteriorna utesnitev gležnja, znana tudi kot »plesalčeva peta«, je pogost razlog za kronične bolečine v zadnjem delu gležnja. Gre za stanje, pri katerem pride do utesnitve struktur v posteriornem delu skočnega sklepa, kar povzroča bolečino, omejeno gibljivost in pogosto občutek blokade. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih, ki pogosto izvajajo plantarno fleksijo gležnja – kot so plesalci, nogometaši, gimnastičarji in skakalci.
Posteriorna utesnitev se pojavlja pri športnikih, ki obremenjujejo gleženj v ekstremnih položajih plantarne fleksije. Med plesalci baleta se pojavlja pri 20–30 % posameznikov, pogosto pod imenom »Dancer’s Heel«. Pri nogometaših in drugih športih, ki vključujejo brce, je pogost vzrok za kronične posteriorne bolečine v gležnju.
Do posteriorne utesnitve lahko pride zaradi kostne ali mehkotkivne kompresije. Najpogostejši vzroki so:
- iritacija tetive m. flexor hallucis longus,
- zadebelitev posteriorne kapsule,
- sinovialno vnetje (sinovitis),
- hipertrofija ali prisotnost dodatne kosti – os trigonum.
Os trigonum je majhna dodatna kost, ki se pri določenih posameznikih ne zaraste s talusom in lahko ob ekstremni plantarni fleksiji povzroča utesnitev med petnico in golenico.
Najpogostejši vzrok za nastanek posteriorne utesnitve je kronično preobremenjevanje gležnja v smeri plantarne fleksije – tipično pri športih, kjer se stopalo pogosto iztegne navzdol. Do poškodbe lahko privede tudi:
- inverzijska travma gležnja,
- forsirana plantarna fleksija,
- preobremenitev posteriorne kapsule po ponavljajočih gibih.
Pri profesionalnih plesalcih se stanje pogosto razvije postopoma, pri športnikih pa se lahko pojavi akutno po udarcu ali sunkovitem gibu.
Značilni simptomi posteriorne utesnitve gležnja so:
- bolečina na zadnji strani gležnja, zlasti pri iztegu stopala navzdol,
- občutljivost na pritisk posteriornega dela tibiotalarnega sklepa,
- omejena gibljivost v plantarni fleksiji,
- nestabilnost gležnja,
- občutek blokade ali zatikanja pri gibanju.
Bolečina se pogosto poslabša pri hoji navzdol po stopnicah, doskokih ali pri daljšem stajanju na prstih.
Pri postavitvi diagnoze je ključno izključiti druge vzroke posteriorne bolečine, kot so tendinopatija Ahilove tetive, Haglundova deformiteta, burzitis ali zlom posteriornega procesa talusa. Osnovni diagnostični postopek vključuje klinični pregled z usmerjeno palpacijo in testiranje gibljivosti v smeri plantarne fleksije. Za dokončno potrditev diagnoze se priporoča MRI preiskava, ki natančno prikaže vpletene strukture – kapsulo, tetive, kostne izrastke in prisotnost os trigonum.
Zdravljenje posteriorne utesnitve je običajno konzervativno, z osredotočenjem na zmanjšanje bolečine in obnovo gibljivosti. Pristop vključuje:
- modifikacijo aktivnosti in izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino,
- fizioterapijo z razteznimi vajami za m. gastrocnemius in m. soleus,
- manualne tehnike za povečanje gibljivosti posteriorne kapsule,
- fizioterapevtske modalitete (TECAR, laser, ESWT, ultrazvok),
- vadbo za stabilizacijo in propriocepcijo gležnja.
V primeru, da konzervativno zdravljenje ne zadostuje, se lahko izvede artroskopska odstranitev os trigonum ali sprostitvena operacija tetive flexor hallucis longus.
V Sanatis kliniki celostno obravnavamo posteriorno utesnitev gležnja – od začetne diagnostike do funkcionalne rehabilitacije. Naš pristop vključuje kombinacijo napredne fizioterapije, individualne kineziološke vadbe in instrumentalnih terapij, ki omogočajo hitro povrnitev gibljivosti in preprečujejo ponovitve bolečine.
Če vas pri iztegu stopala ali med aktivnostjo ovira bolečina v zadnjem delu gležnja, ne čakajte, da postane kronična.
Rezervirajte uvodno terapijo in naredite prvi korak k brezskrbnemu, lahkotnemu gibanju.


