Spondilolisteza je patološki zdrs enega vretenca napram drugemu, zaradi katerega pride do nestabilnosti hrbtenice in pritiska na živčne strukture.
Najpogosteje se pojavi v ledvenem delu hrbtenice, kjer so sile in obremenitve med gibanjem največje.
Stanje se razvija postopno in se lahko izraža z bolečino, občutkom “blokade” ali radikularnimi simptomi, podobnimi išiasu.
Čeprav zveni resno, se večina primerov spondilolisteze uspešno zdravi konzervativno – z ustrezno fizioterapijo in kinezioterapijo.
Spondilolisteza se pojavi pri približno 10 % odrasle populacije, pogosteje pri ženskah in posameznikih s povečano telesno težo, kar povečuje obremenitev ledvene hrbtenice.
Posebno obliko, imenovano istmična spondilolisteza, pogosteje opažamo pri mlajših športnikih (npr. gimnastičarji, nogometaši, plesalci), saj ti pogosto izvajajo ekstenzijske gibe hrbta, ki lahko povzročijo mikrotravmatske zlome.
Degenerativna oblika je značilna za ženske v srednjih in starejših letih, kjer je vzrok obraba medvretenčnih sklepov in diskov.
Hrbtenica je sestavljena iz zaporedja vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami, sklepi in ligamenti.
Pri spondilolistezi pride do pomika enega vretenca naprej (anterolisteza) ali redkeje nazaj (retrolisteza) glede na spodaj ležeče vretence.
Ta zdrs je posledica oslabitve ali zloma parsa interartikularisa, dela vretenca, ki zagotavlja stabilnost med zgornjim in spodnjim sklepnim izrastkom.
Odvisno od vzroka poznamo več oblik:
Najpogosteje je prizadet segment L5–S1, kjer se ledvena hrbtenica povezuje z medenico.
Vzrok zdrsa je lahko akuten travmatski dogodek ali pa dolgotrajna ponavljajoča se mikroobremenitev.
Pri mlajših športnikih se pogosto pojavi stresni zlom zaradi ponavljajočih se ekstenzijskih gibov hrbta (npr. pri gimnastiki, dvigovanju uteži, plesu).
Pri odraslih pa gre večinoma za degenerativne spremembe – obrabo sklepov, ligamentov in diskov, ki povzročijo postopno izgubo stabilnosti.
Tveganje povečujejo:
Najpogostejši simptom spondilolisteze je bolečina v križu, ki se poveča ob gibanju, zlasti pri ekstenziji (iztegu) hrbta.
Značilni so tudi:
Bolečina je pogosto lokalizirana v ledvenem delu in se lahko širi v zadnjico ali po zadnji strani stegna, podobno kot pri išiasu.
Diagnozo postavi ortopedski specialist ali fiziater na podlagi:
Pomemben del diagnostike je tudi funkcionalna ocena stabilnosti trupa in medeničnega obroča, ki jo opravi fizioterapevt.
Večina primerov spondilolisteze se zdravi konzervativno, brez operacije.
Glavni cilj terapije je povečanje stabilnosti hrbtenice, zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti.
Z doslednim izvajanjem vaj se večina pacientov v nekaj mesecih vrne v normalno funkcionalnost.
Operacija je potrebna le, kadar:
Kirurški poseg običajno zajema stabilizacijo hrbteničnega segmenta (spinalno fuzijo), ki prepreči nadaljnji zdrs in razbremeni živčne strukture.
Rehabilitacija po spondilolistezi mora biti postopna, strukturirana in individualno prilagojena.
V Sanatis kliniki izvajamo celosten program rehabilitacije, ki vključuje:
S pravilnim pristopom se večina pacientov popolnoma rehabilitira, zmanjšajo se bolečine in tveganje za ponovitve.
V Sanatis kliniki obravnavamo spondilolistezo z individualnim, multidisciplinarnim pristopom, ki vključuje:
Naš cilj je trajna stabilnost hrbtenice brez bolečin, ne le kratkoročno olajšanje simptomov.
Če čutite bolečine v križu, izgubo stabilnosti ali sevajočo bolečino v nogi,
rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – skupaj bomo ponovno vzpostavili moč in gibanje vašega trupa brez bolečin.


