Spondilolisteza je patološki zdrs enega vretenca napram drugemu, zaradi katerega pride do nestabilnosti hrbtenice in pritiska na živčne strukture.
Najpogosteje se pojavi v ledvenem delu hrbtenice, kjer so sile in obremenitve med gibanjem največje.

Stanje se razvija postopno in se lahko izraža z bolečino, občutkom “blokade” ali radikularnimi simptomi, podobnimi išiasu.
Čeprav zveni resno, se večina primerov spondilolisteze uspešno zdravi konzervativno – z ustrezno fizioterapijo in kinezioterapijo.

Pogostost in zanimivosti

Spondilolisteza se pojavi pri približno 10 % odrasle populacije, pogosteje pri ženskah in posameznikih s povečano telesno težo, kar povečuje obremenitev ledvene hrbtenice.
Posebno obliko, imenovano istmična spondilolisteza, pogosteje opažamo pri mlajših športnikih (npr. gimnastičarji, nogometaši, plesalci), saj ti pogosto izvajajo ekstenzijske gibe hrbta, ki lahko povzročijo mikrotravmatske zlome.
Degenerativna oblika je značilna za ženske v srednjih in starejših letih, kjer je vzrok obraba medvretenčnih sklepov in diskov.

Anatomija in patofiziologija

Hrbtenica je sestavljena iz zaporedja vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami, sklepi in ligamenti.
Pri spondilolistezi pride do pomika enega vretenca naprej (anterolisteza) ali redkeje nazaj (retrolisteza) glede na spodaj ležeče vretence.
Ta zdrs je posledica oslabitve ali zloma parsa interartikularisa, dela vretenca, ki zagotavlja stabilnost med zgornjim in spodnjim sklepnim izrastkom.

Odvisno od vzroka poznamo več oblik:

• Prirojeno (displastično) – posledica nepravilne tvorbe vretenca že ob rojstvu,
• Istmično – posledica stresnega zloma parsa interartikularisa,
• Degenerativno – posledica obrabe medvretenčnih struktur,
• Travmatsko – posledica neposredne poškodbe,
• Patološko – zaradi kostnih bolezni ali tumorjev.

Najpogosteje je prizadet segment L5–S1, kjer se ledvena hrbtenica povezuje z medenico.

Mehanizem in vzroki nastanka

Vzrok zdrsa je lahko akuten travmatski dogodek ali pa dolgotrajna ponavljajoča se mikroobremenitev.
Pri mlajših športnikih se pogosto pojavi stresni zlom zaradi ponavljajočih se ekstenzijskih gibov hrbta (npr. pri gimnastiki, dvigovanju uteži, plesu).
Pri odraslih pa gre večinoma za degenerativne spremembe – obrabo sklepov, ligamentov in diskov, ki povzročijo postopno izgubo stabilnosti.

Tveganje povečujejo:

• neprimerna tehnika pri športu ali dvigovanju bremen,
• kronično slaba telesna drža,
• prekomerna telesna teža,
• šibke stabilizacijske mišice trupa,
• ter prirojene nepravilnosti v zgradbi hrbtenice.

Simptomi

Najpogostejši simptom spondilolisteze je bolečina v križu, ki se poveča ob gibanju, zlasti pri ekstenziji (iztegu) hrbta.
Značilni so tudi:

• radikularni simptomi (bolečina, ki se širi po nogi navzdol),
• občutek nestabilnosti ali “blokade” v križu,
• napetost paravertebralnih mišic,
• omejena gibljivost in togost,
• v naprednejših primerih spremembe drže ali hoje.

Bolečina je pogosto lokalizirana v ledvenem delu in se lahko širi v zadnjico ali po zadnji strani stegna, podobno kot pri išiasu.

Diagnostika

Diagnozo postavi ortopedski specialist ali fiziater na podlagi:

• RTG slikanja v stoječem položaju, kjer je zdrs vretenca jasno viden,
• MRI preiskave za oceno živčnih struktur in medvretenčnih diskov,
• ter CT preiskave, če obstaja sum na kostni zlom.

Pomemben del diagnostike je tudi funkcionalna ocena stabilnosti trupa in medeničnega obroča, ki jo opravi fizioterapevt.

Zdravljenje

Večina primerov spondilolisteze se zdravi konzervativno, brez operacije.
Glavni cilj terapije je povečanje stabilnosti hrbtenice, zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti.

Konzervativni pristop vključuje:

• fizioterapijo z uporabo TECAR ali laser terapije za zmanjšanje vnetja in mišičnega spazma,
• manualne tehnike sproščanja in mobilizacije mehkih tkiv,
• ciljno usmerjeno kinezioterapijo, s poudarkom na:
  • krepitvi globokih stabilizatorjev trupa,
  • izboljšanju medeničnega nadzora,
  • uravnavanju medmišičnega ravnovesja in drže,
• izobraževanje o pravilnih gibalnih vzorcih, dvigovanju in drži pri vsakodnevnih opravilih.

Z doslednim izvajanjem vaj se večina pacientov v nekaj mesecih vrne v normalno funkcionalnost.

Kirurško zdravljenje

Operacija je potrebna le, kadar:

• konzervativno zdravljenje ne izboljša simptomov v 6–9 mesecih,
• zdrs vretenca napreduje,
• ali pride do utesnitve živcev z nevrološkimi izpadi.

Kirurški poseg običajno zajema stabilizacijo hrbteničnega segmenta (spinalno fuzijo), ki prepreči nadaljnji zdrs in razbremeni živčne strukture.

Rehabilitacija in prognoza

Rehabilitacija po spondilolistezi mora biti postopna, strukturirana in individualno prilagojena.
V Sanatis kliniki izvajamo celosten program rehabilitacije, ki vključuje:

• natančno diagnostiko funkcionalne stabilnosti,
• specialno vadbo za mišice jedra in obkolčne muskulature,
• tecar terapijo in manualno sproščanje preobremenjenih mišic,
• ter napredno kineziološko vadbo za ponovno vzpostavitev nadzora nad gibanjem trupa.

S pravilnim pristopom se večina pacientov popolnoma rehabilitira, zmanjšajo se bolečine in tveganje za ponovitve.

Zakaj izbrati zdravljenje v Sanatis kliniki?

V Sanatis kliniki obravnavamo spondilolistezo z individualnim, multidisciplinarnim pristopom, ki vključuje:

• napredno diagnostiko gibanja in drže,
• instrumentalno fizioterapijo za zmanjšanje vnetja,
• specialne stabilizacijske vaje za krepitev trupa,
• ter osebno vodenje kineziologa skozi faze rehabilitacije.

Naš cilj je trajna stabilnost hrbtenice brez bolečin, ne le kratkoročno olajšanje simptomov.
Če čutite bolečine v križu, izgubo stabilnosti ali sevajočo bolečino v nogi,
rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – skupaj bomo ponovno vzpostavili moč in gibanje vašega trupa brez bolečin.