Teniški komolec, strokovno imenovan lateralni epikondilitis, je najpogostejša preobremenitvena poškodba komolca. Prizadene približno 1 do 3 % odrasle populacije, najpogosteje med 40. in 60. letom starosti, ter se pojavlja enako pogosto pri moških in ženskah. Zanimivo je, da le okoli pet odstotkov vseh bolnikov s to diagnozo dejansko igra tenis – pri večini gre za posledico vsakodnevnih ali delovnih gibov, ki ponavljajoče obremenjujejo iztegovalne mišice podlahti.
Teniški komolec nastane kot posledica mikropoškodb in degenerativnih sprememb v tetivah iztegovalnih mišic zapestja in prstov, ki se pripenjajo na zunanji (lateralni) epikondil nadlahtnice. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice extensor carpi radialis brevis, lahko pa so vključene tudi druge iztegovalke, kot so extensor digitorum, extensor carpi radialis longus ali extensor carpi ulnaris.
V začetni fazi se v tetivnem tkivu pojavijo mikroskopske razpoke zaradi ponavljajočih se obremenitev. Zaradi slabe prekrvavitve tega območja je proces celjenja počasnejši, kar vodi v kronično vnetje in degeneracijo tetivnih vlaken. Struktura tetive se spremeni – pojavi se povečano število fibroblastov, žilna proliferacija, razgradnja kolagena in izguba normalne elastičnosti. Tako oslabljena tetiva izgubi sposobnost prenašanja obremenitev, kar povzroči kronično bolečino in postopno zmanjšanje funkcije roke.
Bistvo nastanka teniškega komolca je ponavljajoča preobremenitev skupnega narastišča iztegovalnih mišic podlahti. Do preobremenitev prihaja pri športnih dejavnostih, pri katerih je roka pogosto v iztegnjenem položaju, pa tudi pri poklicih, ki vključujejo prijemanje, dvigovanje ali ponavljajoče gibe zapestja. Nepravilna tehnika pri športih z zamahi nad glavo (tenis, badminton, golf) pogosto pomeni, da zapestje prevzema prevelik del sile zaradi slabe mobilnosti ali šibkosti ramenskega sklepa.
Dejavniki tveganja vključujejo dolgotrajno uporabo ročnega orodja, dvigovanje težkih bremen ter ponavljajoče obremenitve ekstenzorjev zapestja več ur dnevno. Pri nekaterih posameznikih lahko do poškodbe pride tudi po enkratnem travmatskem dogodku – nenadnem udarcu ali sunku, ki tetivo akutno preobremeni.
Najznačilnejši simptom teniškega komolca je lokalizirana bolečina na zunanjem delu komolca, neposredno nad lateralnim epikondilom. Bolečina se lahko širi po zunanji strani podlahti navzdol ali proti nadlakti in rami navzgor. Pogosto se pojavi tudi občutek šibkosti, zmanjšana moč stiska in težave pri oprijemanju predmetov.
Pacienti poročajo, da se bolečina pojavi ob ponavljajočih gibih, kot so tipkanje, nošenje vrečk, iztegovanje zapestja ali rokovanje. V začetku je bolečina prisotna le med aktivnostjo, kasneje pa se lahko stopnjuje in vztraja tudi v mirovanju ali ponoči.
Diagnozo postavi fizioterapevt ali ortoped na podlagi poglobljene anamneze in kliničnega pregleda. Ključni diagnostični testi vključujejo izteg zapestja ali prstov proti uporu ter pasivni razteg iztegovalnih mišic, pri čemer se bolečina običajno okrepi. V nekaterih primerih se za potrditev diagnoze uporablja tudi ultrazvočna preiskava, s katero se oceni stanje tetive in morebitne degenerativne spremembe.
Zdravljenje teniškega komolca je v veliki večini primerov konzervativno in zelo učinkovito, če se izvaja pravilno in dovolj zgodaj. Prvi cilj terapije je zmanjšanje bolečine in vnetja, sledita obnova elastičnosti tetive in povrnitev moči prizadete muskulature.
V začetni fazi rehabilitacije se uporablja kombinacija instrumentalnih terapij – najpogosteje terapija z udarnimi valovi (ESWT), visokoenergijski laser in TECAR terapija, ki dokazano zmanjšajo bolečino in spodbudijo regeneracijo tkiva. Sočasno se izvajajo manualne tehnike za sproščanje napetih struktur in izboljšanje drsnosti tetiv.
V nadaljevanju se uvede individualno prilagojena kinezioterapija, ki temelji na ekscentričnih vajah za ekstenzorje zapestja in prstov, saj prav ta način vadbe dokazano izboljšuje trdnost in odpornost tetiv. Pomemben del terapije je tudi krepitev stabilizatorjev zapestja, komolca in rame ter učenje pravilne biomehanike gibanja. Pri športnikih se izvaja dodatna analiza in korekcija tehnične izvedbe, da se prepreči ponovitev težav.
V redkih primerih, ko konzervativno zdravljenje ne prinese zadostnega izboljšanja, se lahko izvede terapija z injekcijo krvne plazme (PRP), ki spodbuja regeneracijo tkiva. Operativno zdravljenje je rezervirano le za najtrdovratnejše primere.
Prognoza pri teniškem komolcu je praviloma odlična – ob pravilno vodenem zdravljenju se večina pacientov v nekaj mesecih popolnoma povrne k vsakodnevnim aktivnostim brez bolečin.
V Sanatis kliniki izvajamo celostno obravnavo teniškega komolca, ki združuje napredno diagnostiko, sodobne fizioterapevtske metode in individualno kineziološko vadbo. Naši terapevti najprej natančno analizirajo biomehaniko vašega gibanja, da ugotovijo vzrok preobremenitve, nato pa pripravijo personaliziran rehabilitacijski načrt.
S kombinacijo ESWT terapije, TECAR terapije, laserske obravnave in ekscentrične vadbe učinkovito zmanjšamo bolečino, obnovimo elastičnost tetive in okrepimo mišice podlahti. Program je prilagojen vsakemu posamezniku, s ciljem trajne odprave bolečin in preprečitve ponovitev.
Če vas ovira bolečina na zunanji strani komolca, težave pri dvigovanju predmetov ali zmanjšan oprijem, rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – s strokovno usmerjeno rehabilitacijo vam pomagamo hitro, varno in trajno povrniti moč ter brezskrbno uporabo roke.
