Zlom metatarzalne kosti je ena najpogostejših poškodb stopala, s katero se pogosto srečujemo v primarni zdravstveni dejavnosti. Lahko gre za akutno travmatsko poškodbo ali za kronično preobremenitveno obliko, znano kot stresni zlom. Takšne poškodbe lahko močno omejijo obremenjevanje in gibanje, zato zahtevajo natančno diagnostiko in celostno rehabilitacijo.
Zlomi metatarzal predstavljajo 5–6 % vseh poškodb, s katerimi se srečujemo v primarni zdravstveni dejavnosti. Razporeditev po posameznih kosteh je naslednja:
- I. metatarzala – 5 %
- II. metatarzala – 12 %
- III. metatarzala – 14 %
- IV. metatarzala – 13 %
- V. metatarzala – 56 %
- večmetatarzalne poškodbe – 15,6 %
Pri otrocih predstavljajo zlomi metatarzal kar 60 % vseh zlomov stopala. Poleg travmatskih zlomov so pogosti tudi stresni zlomi, zlasti pri športnikih in tekačih, kjer najpogosteje prizadenejo srednji in distalni del II. in III. metatarzalne kosti.
Zlom metatarzalne kosti se lahko pojavi na različnih mestih – subkapitalno, v korpusu ali na bazi. Poškodba je lahko izolirana na eni kosti ali pa vključuje več metatarzalnih kosti hkrati. Glede na mehanizem nastanka ločimo travmatske in stresne zlome.
Najpogostejši mehanizmi travmatskih zlomov so:
- supinacijska poškodba (48 %),
- padec z višine (26 %),
- “crush” tip poškodbe (12 %).
Stresni zlomi pa nastanejo kot posledica kronične preobremenitve pri športih z veliko teka in cikličnih obremenitev stopala, kot so ples, marširanje in skoki.
Najznačilnejši simptom zloma metatarzalne kosti je bolečina v predelu stopala, ki se poveča ob obremenitvi. Prisotni so tudi oteklina, hematom in pogosto nesposobnost obremenjevanja poškodovanega stopala. Pri hujših poškodbah so lahko vidne deformacije stopala, v hujših primerih pa se hematom razširi po celotnem stopalu.
Diagnoza zloma metatarzalne kosti se običajno postavi na podlagi RTG slikanja, ki jasno prikaže linijo zloma. Pri kompleksnejših poškodbah, kot je Lisfrancova lezija, se priporoča CT preiskava za natančno oceno obsega in poravnave kosti. Pomembno je oceniti tudi stabilnost sklepa in prisotnost morebitnih pridruženih poškodb.
Zdravljenje zloma stopalnice je odvisno od resnosti in lokacije poškodbe. Pri blažjih poškodbah se uporablja konzervativno zdravljenje z imobilizacijo za obdobje 4–6 tednov, sledi pa ciljna fizioterapija za obnovo gibljivosti in moči.
Pri hujših poškodbah je potrebno operativno zdravljenje z osteosintezo – stabilizacijo z vijaki ali ploščicami. Po operaciji sledi obdobje zaščitne imobilizacije, nato pa postopna obremenitev pod nadzorom fizioterapevta. Ključen del rehabilitacije predstavlja fizioterapija, ki vključuje:
- mobilizacijo sklepov po odstranitvi imobilizacije,
- krepitev mišic stopala in spodnjega dela noge,
- trening stabilnosti in kontrole obremenitve,
- postopno vračanje k hoji in športnim aktivnostim.
V Sanatis kliniki rehabilitacijo dopolnjujemo s sodobnimi terapijami, kot so TECAR, ESWT, laser in individualno prilagojena kinezioterapija.
V Sanatis kliniki nudimo strokovno diagnostiko, natančno fizioterapijo in celostno rehabilitacijo po zlomih stopala. Naš multidisciplinarni pristop zagotavlja varno in postopno vračanje v obremenitev, ob tem pa zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe. Z nami boste varno naredili korak naprej – do popolne funkcije in brez bolečin.
Če ste utrpeli zlom stopala ali občutite močno bolečino po poškodbi, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo in skupaj bomo poskrbeli za optimalno celjenje in popolno rehabilitacijo.
Po potrjeni diagnozi in dovoljenju zdravnika je fizioterapija usmerjena v postopno obremenjevanje, gibljivost, moč in varno vrnitev v hojo ali šport. Preverite, kako poteka fizioterapija v Sanatisu, ali se naročite na uvodno terapijo.
