Celovška cesta 522, 1210 Ljubljana-Šentvid
t.: +386
Naroči se na uvodno terapijo

Adhezivni kapsulitis – zamrznjena rama

21 septembra, 2026

Statistika, prevalenca, zanimivosti

Sindrom zamrznjene rame, znan tudi kot adhezivni kapsulitis, prizadene predvsem ženske, ki predstavljajo približno 70 % vseh primerov. Najpogosteje se pojavi med 40. in 65. letom starosti, njegova splošna pojavnost v populaciji znaša med 2 in 5 %. Posebej ranljiva skupina so sladkorni bolniki, saj ima približno petina oseb s sladkorno boleznijo skozi življenje razvito obliko te patologije. Približno 14 % vseh primerov je obojestranskih, pri tistih, ki so sindrom že preboleli, pa obstaja 5–34-odstotna možnost, da se težava ponovi tudi na nasprotni rami.

Patologija, anatomija, patofiziologija

Adhezivni kapsulitis je stanje, pri katerem se sklepna kapsula ramenskega sklepa postopno zadebeli, izgublja elastičnost in postane togo vezivno tkivo, kar vodi v zmanjšan obseg gibljivosti in izrazito bolečino. Najpogosteje so prizadeti anterosuperiorni deli kapsule, aksilarni recesus in korakohumeralni ligament.

Etiologija bolezni ni povsem znana. Domnevajo se kombinirani vplivi genetskih in okoljskih dejavnikov, pri čemer imajo pomembno vlogo presnovne in endokrine motnje, dolgotrajna imobilizacija, poškodbe ter sistemske bolezni, kot so diabetes, bolezni ščitnice ali nevrološke motnje.

Poznamo primarno in sekundarno obliko sindroma. Primarna oblika nastane spontano brez znanega vzroka, medtem ko sekundarno sprožijo druge bolezni ali poškodbe, kot so zlomi nadlahtnice, poškodbe rotatorne manšete, kalcinacije ali vnetja sklepne ovojnice. Pri vseh oblikah pride do vnetja kapsule, ki povzroči zadebelitev, fibrozacijo in nastanek adhezij, kar postopoma omeji gibljivost ramenskega sklepa.

Mehanizem in potek bolezni

Sindrom zamrznjene rame se pogosto pojavi po daljši fazi neaktivnosti ali imobilizacije sklepa, po operacijah, poškodbah ali pri presnovnih boleznih, kot sta sladkorna bolezen in hipotiroidizem. Mehanizem nastanka vključuje vnetno reakcijo sklepne kapsule, ki sproži prekomerno tvorbo vezivnega tkiva. Posledica je zadebeljena, skrčena kapsula, ki omejuje gibanje in povzroča bolečino.

Bolezen običajno poteka v treh fazah. Prva, bolečinska faza, traja od dva do devet mesecev in je zaznamovana z močno, pogosto nočno bolečino ter postopnim zmanjševanjem gibljivosti. Sledi zamrznjena faza, v kateri se bolečina postopoma umirja, vendar postane gibljivost izrazito omejena, zlasti v zunanji rotaciji in abdukciji. Ta faza lahko traja od štiri do dvanajst mesecev. V zadnji, t. i. fazi odtajanja, se gibljivost počasi izboljšuje, bolečina popušča, vendar lahko proces okrevanja traja od šest mesecev do dveh let. Pri delu pacientov gibljivost tudi po več letih ostane delno omejena.

Simptomi

Za sindrom zamrznjene rame je značilen počasen in neopazen začetek težav. Sprva se pojavi blaga, topa bolečina, ki se z meseci stopnjuje, nato pa se postopoma zmanjšuje, medtem ko se gibljivost sklepa vse bolj omejuje. Pacienti pogosto poročajo o težavah pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje, osebna higiena ali dvigovanje rok nad glavo. Najpogosteje so prizadeti gibi za hrbtom, zunanji rotaciji in odmik roke.

V začetnih fazah je bolečina glavni simptom, ki je prisotna tako v mirovanju kot pri gibanju, kasneje pa postane vodilna težava togost sklepa. Če se stanje ne zdravi pravočasno, lahko bolnik izgubi več kot 25 % obsega gibanja v dveh ali več smereh. Spontano izboljšanje brez ustrezne rehabilitacije je možno, vendar proces okrevanja pogosto traja več let in redko vodi do popolne povrnitve gibljivosti.

Zdravljenje, prognoza in diagnostika

Diagnoza se postavi na podlagi kliničnega pregleda, pri katerem je značilna omejena tako aktivna kot pasivna gibljivost rame. Za potrditev se pogosto uporablja ultrazvočna ali MRI diagnostika, ki omogoča oceno stanja sklepne kapsule in izključitev drugih patologij, kot so rupture rotatorne manšete ali kalcinacije.

Zdravljenje je skoraj vedno konzervativno. Ključna vloga pripada kinezioterapiji, ki s postopnim gibanjem ohranja in vrača gibljivost sklepa. V zgodnji fazi se izogibamo bolečim gibom in uporabljamo nežne tehnike mobilizacije, raztezanja ter termoterapijo za izboljšanje prekrvavitve. Instrumentalne terapije, kot so TECAR, laser ali ultrazvok, pomagajo zmanjšati bolečino in sprostiti zadebeljeno kapsulo.

V nadaljevanju rehabilitacije se postopno uvajajo vaje za krepitev mišic ramenskega obroča in stabilizatorjev lopatice, s čimer se izboljša kontrola gibanja in prepreči ponovni pojav težav. Pomembno je, da pacient vsakodnevno izvaja krožne in raztezne gibe v nebolečem obsegu ter postopno povečuje amplitudo. V kasnejših fazah se program dopolni z vajami moči in aktivnimi raztegi, ki pomagajo obnoviti mišično ravnovesje in stabilnost sklepa.

Čeprav je proces zdravljenja dolgotrajen, ima večina pacientov ob redni terapiji zelo dobro prognozo. Z izboljšanjem gibljivosti in zmanjšanjem bolečine se postopno povrne tudi funkcionalnost sklepa.

Zakaj izbrati zdravljenje v Sanatis kliniki

V Sanatis kliniki izvajamo celostno obravnavo adhezivnega kapsulitisa z natančno diagnostiko, sodobno instrumentalno terapijo in individualno prilagojeno rehabilitacijo. Naši fizioterapevti s kombinacijo TECAR terapije, laserja in manualnih tehnik učinkovito sproščajo zadebeljeno kapsulo, medtem ko z namensko izbranimi vajami postopno vračamo gibljivost in moč ramenskega sklepa.

Poseben poudarek namenjamo učenju pravilnega gibanja lopatice in koordinaciji ramenskega obroča, saj s tem dolgoročno preprečimo ponovitev težav. Če v rami občutite togost, bolečino ali omejeno gibljivost, rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – z natančno diagnostiko in strokovno vodenim programom vas varno popeljemo nazaj k lahkotnemu in nebolečemu gibanju.



Ostali članki in nasveti

Preberite ostale članke in nasvete
Lisfrancova poškodba – ko stabilnost stopala popusti
Lisfrancova poškodba označuje poškodbo kompleksa tarzo-metatarzalnih sklepov stopala, pogosto s poškodbo Lisfrancovega ligamenta. Resnost poškodbe se lahko giblje od blažjih zvinov do hujših primerov z zlomi kosti in rupturo ligamenta. Gre za poškodbo, ki lahko močno vpliva na stabilnost in funkcionalnost stopala. Pogostost in zanimivosti Prevalenca Lisfrancove poškodbe v splošni populaciji znaša približno 14 na […]
Preberi več
Študija primera: sodelovanje z atletom Žanom Rudolfom
Pri kondicijski pripravi tekačev na srednje proge ima trening moči ključno vlogo, saj neposredno vpliva na tekaško tehniko, učinkovitost gibanja in sposobnost ohranjanja hitrosti skozi celotno razdaljo. V Sanatis kliniki kondicijsko pripravo vedno prilagodimo zahtevam posameznega športa, tekmovalnemu koledarju in obsegu osnovnega tekaškega treninga, pri čemer se trening moči smiselno prepleta z rednim trenažnim procesom. Struktura kondicijskega […]
Preberi več
Metatarzalgija – ko vsak korak postane boleč
Metatarzalgija je izraz, ki opisuje bolečinsko stanje v sprednjem delu stopala, predvsem v predelu metatarzofalangealnih sklepov. Gre za pogost problem, s katerim se srečujemo tako pri športno aktivnih posameznikih kot tudi pri starejših osebah. Bolečina, ki spremlja metatarzalgijo, lahko močno omeji hojo in gibanje ter izrazito zmanjša kakovost življenja. Pogostost in zanimivosti Metatarzalgija se pojavlja […]
Preberi več
1 2 3 … 31

Naj zdravje ne čaka.

Pošljite povpraševanje za termin ali nas pokličite.
Podjetje
Sanatis d.o.o.
Celovška cesta 522
1210 Ljubljana-Šentvid

e.: info@sanatis.si
t.: 031 774 830
Delovni čas
Od pon. do pet.:
7.00–19.00

Sobota po dogovoru

Nedelja zaprto
© Sanatis d.o.o. | Politika zasebnosti | Izdelava spletne strani MEDIALE.si
crossmenu
linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram