Artroza kolena, znana tudi kot osteoartroza, je najpogostejša sklepna bolezen spodnjih okončin in eden vodilnih vzrokov kronične bolečine ter zmanjšane gibljivosti v odrasli populaciji.
Gre za degenerativno spremembo kolenskega sklepa, pri kateri se postopoma obrablja sklepni hrustanec, kar sčasoma vpliva na celotno zgradbo sklepa – od kostnine do vezi in mišic.
Po ocenah prizadene približno 19 % odraslih nad 45 let, pri starejših od 60 let pa ima simptome že vsaka osma ženska in vsak deseti moški.
Prevalenca artroze se v zadnjih desetletjih povečuje, kar strokovnjaki povezujejo z daljšo življenjsko dobo, sedečim načinom življenja in višjim indeksom telesne mase (ITM).
Osebe z artrozo kolena imajo tudi večje tveganje za razvoj drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, saj jih bolečina pogosto odvrača od gibanja in telesne aktivnosti.
Kolensko artrozo imenujemo tudi »tiha epidemija sodobnega časa«, saj je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečuje starajoča se populacija.
Zanimivo je, da kljub degenerativni naravi bolezni pravilno gibanje in ciljna vadba dokazano upočasnita njen napredek, saj hrustanec svojo prehrano prejema preko difuzije hranil iz sklepne tekočine – ravno z gibanjem.
Artroza se začne s postopno obrabo sklepnega hrustanca, ki deluje kot zaščitna in blažilna plast med kostnima površinama.
Ker hrustanec ni prekrvavljen, se ne more učinkovito obnavljati, zato vsaka mikro poškodba in ponavljajoča obremenitev pospešita proces razgradnje.
V začetni fazi hrustanec izgubi svojo gladko strukturo, v kasnejši pa se pojavijo razpoke, zadebelitve in izrastki (osteofiti), ki omejujejo gibanje in povzročajo bolečino.
V napredovalih stadijih so prizadete tudi podhrustančne kosti, kar vodi v kronično vnetje, otekanje in deformacijo sklepa.
K razvoju artroze prispevajo številni dejavniki:
Najznačilnejši simptom je bolečina v kolenu, ki se pojavi ob obremenitvi (hoja, vzpenjanje po stopnicah) in pogosto vztraja tudi v mirovanju ali ponoči.
Poleg bolečine se pojavljajo:
Z napredovanjem bolezni postane sklep vse bolj tog, gibanje oteženo, bolnik pa se začne nezavedno izogibati uporabi prizadetega uda, kar vodi v oslabitev mišic in še hitrejšo degeneracijo.
Diagnoza artroze temelji na kliničnem pregledu, anamnezi in slikovni diagnostiki.
RTG razkrije zožitev sklepne špranje, prisotnost osteofitov in spremembe kostnine, medtem ko MRI omogoča natančno oceno stanja hrustanca in mehkih struktur.
Pravočasna diagnostika je ključna, saj se zgodnje faze artroze lahko učinkovito obvladujejo s ciljno fizioterapijo.
Artroze ni mogoče popolnoma pozdraviti, lahko pa z ustreznim programom fizioterapije in spremembo življenjskega sloga močno zmanjšamo simptome in upočasnimo njen napredek.
V Sanatis kliniki pristopamo celostno, s poudarkom na:
Pri bolnikih, pri katerih konzervativno zdravljenje ne prinese zadostnega izboljšanja, se razmisli o operativnem zdravljenju – delni ali popolni vstavitvi kolenske endoproteze (umetnega sklepa).
V Sanatis kliniki zdravimo artrozo kolena z najnaprednejšimi fizioterapevtskimi tehnikami in individualno zasnovanimi programi vadbe.
Naš cilj je, da pacient povrne gibljivost, zmanjša bolečino in ponovno zaupa svojemu gibanju.
Z uporabo celostnega pristopa in rednim spremljanjem napredka pomagamo pacientom, da ostanejo aktivni, ne glede na starost ali stopnjo obrabe sklepa.
Če vas pri hoji, vstajanju ali počepu boli koleno, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – skupaj bomo poskrbeli, da se vaše koleno znova giblje prožno, stabilno in brez bolečin.


