Bolečine v dimljah sodijo med najpogostejše težave športnikov, zlasti pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri, eksplozivne gibe kolka in močne udarce z nogo.
Najpogosteje gre za kompleksen sindrom, pri katerem je v bolečinski proces vključenih več struktur – mišice, tetive, sklepi in celo sramna simfiza.
Ker lahko bolečina v dimljah izvira iz številnih različnih vzrokov, je ključna natančna diagnostika, s katero določimo, katera tkiva so preobremenjena ali poškodovana.
V športih, kot so nogomet, hokej, atletika in rokomet, bolečine v dimljah predstavljajo 14–19 % vseh poškodb pri moških športnikih in 2–14 % pri ženskah.
Najpogosteje se pojavljajo pri tekmovalnih nogometaših, kjer je obremenitev mišic adduktorjev in fleksorjev kolka izjemno visoka.
Kronične oblike bolečin v dimljah so med najpogostejšimi vzroki izpada iz trenažnega procesa pri profesionalnih športnikih.
Dimeljski predel je anatomsko in funkcionalno zelo kompleksen, saj združuje mišične, tetivne, sklepne in fascialne strukture, ki sodelujejo pri stabilizaciji kolka in trupa.
Najpogosteje so vpletene mišice:
Bolečine v dimljah lahko izvirajo iz:
Pri kroničnih stanjih se pogosto razvije neuravnoteženost med mišicami trupa, kolka in medeničnega dna, kar še dodatno poveča tveganje za ponovitve.
Najpogostejši vzrok bolečin v dimljah so ponavljajoče preobremenitve kolčnega sklepa in njegovih mišičnih stabilizatorjev.
Gibi, kot so brcanje žoge, sunkoviti šprinti, spremembe smeri, poskoki in nagle ustavitve, povzročajo ponavljajoče napetosti v mišicah adduktorjih in fleksorjih kolka.
Ko obremenitve presežejo regeneracijske sposobnosti tkiva, pride do mikropoškodb, vnetja in bolečinske preobčutljivosti tetivnih narastišč.
Dodatno tveganje predstavljajo:
Glavni simptom je topa ali pekoča bolečina v predelu dimelj, ki se pojavlja:
Pogosto se bolečina širi proti notranji strani stegna, včasih tudi proti trebuhu ali sramni kosti.
Pacienti poročajo o občutku zategnjenosti ali zmanjšani moči v adduktorjih in fleksorjih kolka.
Pri akutni poškodbi je bolečina ostra, pri kroničnih oblikah pa je značilna vztrajna občutljivost, ki se povečuje z aktivnostjo.
Ključ do uspešnega zdravljenja je identifikacija izvora bolečine, saj dimeljski predel vključuje več mišičnih in sklepnih struktur.
V diagnostiki se uporabljajo:
Pomembno je izključiti tudi druge vzroke, kot so utesnitveni sindrom kolka (FAI), hernije ali spodnje križno-bolečinske sindrome.
Večina primerov se uspešno zdravi nekirurško s kombinacijo fizioterapije, kineziološke vadbe in ustrezne modifikacije aktivnosti.
Cilj je odpraviti bolečino, okrepiti mišično ravnovesje in preprečiti ponovitve.
V akutni fazi se uporablja protibolečinska in protivnetna terapija, medtem ko se v kronični fazi poudarek premakne na progresivno obremenjevanje tetiv in funkcionalno vadbo.
Kirurški poseg se redko uporablja in je rezerviran za dolgotrajne kronične primere, kjer konservativna terapija v obdobju 6–12 mesecev ni učinkovita.
Najpogosteje gre za artroskopsko sprostitev ali rekonstrukcijo tetive adduktorja oziroma odpravo pridruženih sprememb v kolku (npr. FAI).
V Sanatis kliniki celostno obravnavamo vse oblike dimeljskih bolečin, ne glede na njihov izvor.
Z natančno diagnostiko, napredno fizioterapijo in individualno prilagojenim programom vadbe odpravimo bolečino ter obnovimo stabilnost in gibljivost kolčnega sklepa.
Naš pristop je usmerjen v vzrok težave, ne le simptom, kar zagotavlja dolgoročno stabilnost in varno vrnitev k športu ali vsakodnevnim dejavnostim.
Če že dlje časa občutite zategovanje ali pekočo bolečino v dimljah, ne odlašajte.
Rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – naši strokovnjaki bodo natančno ocenili stanje in oblikovali načrt za popolno odpravo težav.


