Izolirana tendinopatija tetive dolge glave bicepsa je redka diagnoza, saj predstavlja le približno pet odstotkov vseh primerov ramenskih patologij. Veliko pogosteje se pojavlja kot spremljajoča sprememba pri drugih obolenjih, kot so poškodbe rotatorne manšete, sindrom zamrznjene rame ali kronična anteriorna nestabilnost ramenskega sklepa. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih in posameznikih, ki pogosto izvajajo ponavljajoče gibe nad glavo, kot so plavalci, tenisači, rokometaši in delavci, ki opravljajo fizično delo z rokami v dvignjenem položaju.
Dolge glave bicepsa se prične na zgornjem delu glenoida, kjer se narašča na superiorni labrum in poteka skozi bicipitalni žlebek nadlahtnice, obdana s sinovialno ovojnico. Ta anatomska lega ji omogoča pomembno stabilizacijsko vlogo pri anteriorni stabilnosti ramenskega sklepa, hkrati pa jo izpostavlja visoki stopnji trenja in obremenitev.
Pri tendinopatiji gre za preobremenitveno poškodbo tetive, ki se lahko izrazi v dveh oblikah – kot akutno vnetje (tenosinovitis) ali kot kronično degenerativno stanje. Akutna oblika se razvije po nenadni preobremenitvi ali neustrezni gibalni tehniki, medtem ko je kronična posledica dolgotrajnih mikrotravm, zmanjšane žilne prekrvavitve in starostnih sprememb v tetivnem tkivu. V številnih primerih je patologija sekundarna – to pomeni, da nastane kot posledica že obstoječih sprememb v ramenskem sklepu, ki spremenijo biomehaniko gibanja.
Glavni vzrok tendinopatije tetive dolge glave bicepsa je kronična ali akutna preobremenitev v kombinaciji z neustreznim gibanjem ramenskega sklepa. Ko mišice rotatorne manšete in stabilizatorji lopatice ne delujejo usklajeno, se poveča mehanski stres na tetivo znotraj bicipitalnega žleba.
Nestabilnost tetive, ki lahko izskoči iz svojega žleba, prav tako povzroča trenje in dodatne mikropoškodbe. Pogosto je prisoten tudi vpliv drugih dejavnikov – kot so slaba drža, skrajšane prsne mišice in pomanjkanje kontrole lopatice, kar še povečuje obremenitve na sprednji del rame. V športnih populacijah se tendinopatija pogosto razvije zaradi ponavljajočih metov in sunkovitih gibov, kjer se tetiva bicepsa uporablja kot dinamični stabilizator ramenskega sklepa.
Najpogostejši simptom je topa, pekoča bolečina na sprednjem delu ramena, ki se poslabša pri gibih nad glavo ali pri dvigovanju bremen. Bolečina pogosto seva po sprednji strani nadlahti in se lahko okrepi ponoči, zlasti pri ležanju na prizadeti strani. Ob dotiku bicipitalnega žleba je pogosto prisotna izrazita občutljivost, nekateri pacienti pa poročajo tudi o občutku preskakovanja tetive med gibanjem roke.
Pri napredovalih primerih se lahko pojavi zmanjšana moč pri upogibu komolca ali supinaciji podlakti, v primeru delne rupture pa tudi vidna sprememba konture mišice – t. i. »Popeye znak«.
Diagnozo postavi specialist na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in specialnih testov, kot so Speed’s test, Yergasonov test, Neerjev in Hawkins-Kennedy test. Ti testi izzovejo bolečino v sprednjem delu ramena in pomagajo potrditi vpletenost tetive bicepsa.
Za natančno opredelitev sprememb se pogosto uporabi ultrazvočna diagnostika, ki omogoča neposreden vpogled v stanje tetive in okolnih struktur. V kompleksnejših primerih ali pri sumu na pridružene poškodbe rotatorne manšete ali labruma se priporoča MRI preiskava.
Zdravljenje tendinopatije tetive dolge glave bicepsa je večinoma konzervativno in ima zelo dobro prognozo, če se začne pravočasno. V začetni fazi je cilj zmanjšati vnetje in bolečino z uporabo instrumentalne terapije, kot so TECAR, ultrazvok, laser ali magnetoterapija. Sočasno se izvaja manualna terapija, s katero sproščamo napete strukture v sprednjem delu ramena in izboljšujemo gibljivost.
V nadaljevanju rehabilitacije sledi postopna kinezioterapija, ki vključuje vaje za stabilizacijo lopatice, krepitev rotatorne manšete ter specifično vadbo za biceps. Pomembno je vzpostaviti pravilno biomehaniko gibanja in uravnoteženje mišičnih sil, saj prav to dolgoročno preprečuje ponovitev simptomov.
Če konzervativno zdravljenje po več mesecih ne prinese izboljšanja ali če gre za delno rupturo tetive, je indicirano operativno zdravljenje. Najpogosteje se izvede tenotomija (odstranitev poškodovanega dela tetive) ali tenodeza, pri kateri se tetiva ponovno pritrdi na novo anatomsko mesto. Po operaciji sledi strukturiran rehabilitacijski program, ki v večini primerov omogoča popolno funkcionalno okrevanje v treh do štirih mesecih.
V Sanatis kliniki izvajamo celostno rehabilitacijo tendinopatije tetive dolge glave bicepsa, ki vključuje kombinacijo napredne instrumentalne terapije in individualno prilagojene kinezioterapije. Naši terapevti uporabljajo TECAR, laser, udarne valove in manualne tehnike za sprostitev napetih struktur ter ponovno vzpostavitev optimalnega delovanja ramenskega kompleksa.
Program vadbe je usmerjen v ponovno aktivacijo mišic rotatorne manšete, izboljšanje stabilnosti lopatice in odpravo biomehanskih vzrokov, ki so pripeljali do preobremenitve tetive. Naš cilj je odpraviti bolečino, obnoviti gibljivost in okrepiti ramo tako, da se težava ne ponovi.
Če občutite bolečino spredaj v rami ali nelagodje pri dvigovanju roke, rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – s strokovnim pristopom in individualno terapijo vam pomagamo ponovno gibati brez bolečin in omejitev.
