Celovška cesta 522, 1000 Ljubljana
t.: +386
Naroči se na uvodno terapijo

Zlom vretenca – med bolečino, stabilnostjo in okrevanjem

28 maja, 2025

Zlom vretenca je ena najpogostejših poškodb hrbtenice in se pojavi tako pri osteoporotičnih bolnikih kot tudi po travmatskih dogodkih.
Najpogosteje gre za kompresijski zlom, pri katerem se sprednji del vretenca stisne pod silo teže ali zunanjega pritiska.
Posledica so bolečine, zmanjšana gibljivost in deformacija hrbtenice, ki ob neustrezni rehabilitaciji lahko privede do trajnih sprememb drže in funkcionalnosti.

Pogostost in zanimivosti

Kompresijski zlomi hrbtenice prizadenejo vsako leto približno 10,7 žensk in 5,7 moških na 1000 prebivalcev.
Najpogosteje so prizadeti vretenci na torakolumbalnem prehodu – območju, kjer se prsna hrbtenica preveša v ledveno.
Travmatski zlomi se pogosteje pojavijo pri mlajših moških, predvsem okoli 30. leta, medtem ko so osteoporotični zlomi značilni za starejšo populacijo.

Medtem ko so travmatski zlomi običajno posledica padcev z višine, prometnih nesreč ali športnih poškodb, lahko osteoporotični zlomi nastanejo že ob manjših obremenitvah, kot je dvigovanje lažjega predmeta ali nenaden zasuk trupa.

Anatomija in patofiziologija

Hrbtenica je sestavljena iz zaporedja vretenc, ki skupaj tvorijo nosilni steber telesa in ščitijo hrbtenjačo.
Vretenca so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami, ligamenti in mišicami, ki omogočajo gibanje in prožnost.

Pri kompresijskem zlomu pride do stiskanja sprednjega dela vretenca, kar povzroči njegovo znižanje in klinasto deformacijo.
Zlomi so lahko:

  • blagi, ko je poškodovan le anteriorni del vretenca,
  • ali »burst« zlomi, kjer se poškoduje tudi srednji del vretenca in lahko pride do pritiska na živčne strukture.

V primeru delovanja rotacijskih ali translacijskih sil (npr. pri hujših nesrečah) lahko pride tudi do izpaha hrbteničnih segmentov.

Mehanizem in vzroki poškodbe

Najpogostejši vzrok za zlom vretenca je osteoporoza, pri kateri pride do zmanjšanja kostne gostote in posledično večje lomljivosti kosti.
Med dejavnike tveganja sodijo:

  • starost (predvsem ženske po menopavzi),
  • kajenje in pomanjkanje vitamina D,
  • dolgotrajna uporaba kortikosteroidov,
  • rakava obolenja in obsevanja,
  • hormonske motnje (hipotiroidizem),
  • ter sedeč življenjski slog.

Drugi pogost vzrok je travmatski dogodek, pri katerem deluje velika sila na hrbtenico – npr. pri padcu, prometni nesreči ali športni poškodbi.
Najpogosteje so prizadeti vretenci T12, L1 in L2, ki predstavljajo prehod med togo prsno in gibljivo ledveno hrbtenico.

Simptomi

Najznačilnejši simptom zloma vretenca je akutna, dobro lokalizirana bolečina v predelu poškodbe.
Bolečina se običajno poveča:

  • ob hoji, sedenju ali stoji,
  • ob upogibanju trupa naprej,
  • in se pogosto zmanjša v ležečem položaju.

Pri hujših zlomih lahko pride do:

  • deformacije hrbtenice (npr. izrazite kifoze),
  • zmanjšane višine telesa,
  • težav pri gibanju ali dihanju,
  • v primeru pritiska na živčne strukture pa tudi do mravljinčenja, šibkosti ali izgube občutka v nogah.

Bolniki z močnejšimi bolečinami pogosto omejijo gibanje, kar vodi do neaktivnosti, mišične atrofije in večjega tveganja za trombozo.

Diagnostika

Za natančno diagnozo se uporabljajo:

  • RTG slikanje hrbtenice,
  • CT za oceno stabilnosti zloma,
  • MRI, kadar obstaja sum na poškodbo živčnih struktur ali metastatske spremembe.

Pri osteoporotičnih zlomih se pogosto opravi tudi meritev kostne gostote (DEXA test), s katero se oceni tveganje za nadaljnje zlome.

Zdravljenje

👉 Konzervativno zdravljenje

Večina osteoporotičnih kompresijskih zlomov se zdravi konzervativno.
Cilj je lajšanje bolečine, ohranjanje gibljivosti in preprečevanje deformacij.
Zdravljenje vključuje:

  • farmakološko terapijo (analgetiki, protivnetna zdravila),
  • instrumentalno fizioterapijo (TECAR, laser, magnetoterapija),
  • individualno kinezioterapijo za postopno aktivacijo stabilizacijskih mišic,
  • uporabo ortoze (npr. torakolumbalni steznik) v akutni fazi.

Če kljub zdravljenju bolečine vztrajajo, se lahko izvede vertebroplastika – minimalno invazivni poseg, pri katerem se v poškodovani vretenc vbrizga kostni cement, ki ga utrdi in stabilizira.

👉 Kirurško zdravljenje

Pri travmatskih zlomih ali kadar pride do kompresije živčnih struktur, je potrebna operativna stabilizacija s pomočjo vijakov in palic, da se zagotovi pravilna poravnava hrbtenice in zaščita hrbtenjače.

Rehabilitacija in prognoza

Rehabilitacija po zlomu vretenca je ključnega pomena za povrnitev stabilnosti, moči in samozavesti pri gibanju.
V Sanatis kliniki izvajamo postopno strukturiran program, ki vključuje:

  • protibolečinsko fizioterapijo za zmanjšanje akutne simptomatike,
  • kinezioterapijo za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic,
  • vaje za ravnotežje in držo,
  • ter izobraževanje o varnem gibanju in ergonomiji.

Z redno vadbo se izboljša mišična opora hrbtenici, zmanjša možnost ponovnih zlomov in ohrani vitalnost pacienta.
Prognoza je ob pravilni obravnavi zelo dobra – večina pacientov se v nekaj mesecih vrne v normalno gibanje brez bolečin.

Zakaj izbrati zdravljenje v Sanatis kliniki?

V Sanatis kliniki izvajamo celostno obravnavo zlomov hrbtenice, ki združuje:

  • natančno diagnostično oceno,
  • instrumentalno fizioterapijo z napredno tehnologijo (TECAR, laser, ESWT),
  • specialno kineziološko vadbo za krepitev mišic trupa,
  • osebno vodenje fizioterapevta skozi vse faze okrevanja.

Naš cilj je varno, stabilno in neboleče gibanje, ne glede na vrsto poškodbe.
Če ste utrpeli zlom hrbtenice ali čutite dolgotrajno bolečino v križu,
rezervirajte uvodno terapijo v Sanatis kliniki – pomagali vam bomo ponovno vzpostaviti moč, držo in samozavest v gibanju.


Ostali članki in nasveti

Preberite ostale članke in nasvete
Bolečine v dimljah – pogosta težava športnikov in aktivne populacije
Bolečine v dimljah sodijo med najpogostejše težave športnikov, zlasti pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri, eksplozivne gibe kolka in močne udarce z nogo. Najpogosteje gre za kompleksen sindrom, pri katerem je v bolečinski proces vključenih več struktur – mišice, tetive, sklepi in celo sramna simfiza. Ker lahko bolečina v dimljah izvira iz številnih različnih […]
Preberi več
Poškodba meniskusa – ko vsaka stopnica zaboli v kolenu
Poškodbe meniskusov sodijo med najpogostejše težave kolenskega sklepa – predstavljajo približno 15 % vseh športnih poškodb. Najpogosteje gre za poškodbo medialnega meniskusa, saj je zaradi svoje zgradbe in manjše gibljivosti bolj izpostavljen obremenitvam. Čeprav poškodbe meniskusa pogosto povezujemo s športniki, se lahko pojavijo tudi pri rekreativcih ali v zrelejših letih kot posledica obrabe sklepnega hrustanca. […]
Preberi več
Metatarzalgija – ko vsak korak postane boleč
Metatarzalgija je izraz, ki opisuje bolečinsko stanje v sprednjem delu stopala, predvsem v predelu metatarzofalangealnih sklepov. Gre za pogost problem, s katerim se srečujemo tako pri športno aktivnih posameznikih kot tudi pri starejših osebah. Bolečina, ki spremlja metatarzalgijo, lahko močno omeji hojo in gibanje ter izrazito zmanjša kakovost življenja. Pogostost in zanimivosti Metatarzalgija se pojavlja […]
Preberi več
1 2 3 16

Naj zdravje ne čaka.

Rezervirajte svojo uvodno terapijo še danes in za vedno odpravite svoje bolečine.
Podjetje
Sanatis d.o.o.
Celovška cesta 522
1000 Ljubljana

e.: info@sanatis.si
t.: +386 31 774 830
Delovni čas
Od pon. do pet.:
7.00–19.00

Sobota po dogovoru

Nedelja zaprto
© Sanatis d.o.o. | Izdelava spletne strani MEDIALE.si
crossmenu linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram