Izpah kolka spada med redkejše, a najtežje poškodbe gibalnega sistema, pri kateri se glava stegnenice izsede iz sklepne ponvice (acetabuluma). Gre za urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo, saj lahko že kratek čas nepravilne lege povzroči trajne poškodbe hrustanca in ožilja v kolku.
Izpah kolka nastane predvsem kot posledica močnih travmatskih sil, najpogosteje pri prometnih nesrečah ali padcih z višine, redkeje pa kot zaplet po operaciji umetnega kolka (TEP).
Čeprav je izpah kolka razmeroma redek, predstavlja eno najresnejših poškodb spodnjega uda. V več kot 90 % primerov gre za posteriorni izpah, pri katerem se glava stegnenice pomakne nazaj iz sklepne ponvice. Kar 95 % vseh izpahov kolka je povezanih s prometnimi nesrečami, običajno ob udarcu kolena v armaturo pri sedečem potniku. Prizadeti so predvsem mlajši moški med 20. in 40. letom, pogosto ob sočasnih zlomih stegnenice ali medenice.
Pri bolnikih s totalno endoprotezo kolka (TEP) se izpah lahko pojavi tudi v pooperativni fazi, predvsem ob neustreznih gibih v prvih mesecih rehabilitacije. Tak zaplet se pojavi pri približno 2 % vseh prejemnikov TEP kolka.
Kolčni sklep je kroglasti sklep, v katerem okrogla glavica stegnenice leži v acetabulumu – sklepni ponvici medenice. Sklep obdaja močna kapsula, stabilizirajo ga ligamenti, hrustanec in mišice zadnjične regije. Pri izpahu pride do sila premika glavice iz acetabuluma, kar povzroči poškodbo sklepne ovojnice, vezi in včasih tudi zlome robov ponvice ali glave stegnenice.
Glede na smer pomika glave stegnenice ločimo:
Najpogostejši mehanizem poškodbe je močan udarec v koleno ob fiksiranem kolku, kar povzroči potisk stegnenice nazaj – klasičen primer t. i. “dashboard injury” pri prometnih nesrečah. Do izpaha lahko pride tudi pri padcih z višine, športnih trkih ali hudi rotacijski sili v kolku.
Pri starejših in pri pacientih po operaciji kolka (TEP) pa se izpah pogosto zgodi že pri vsakodnevnih gibih, npr. pri nagibanju naprej, obračanju v postelji ali križanju nog – predvsem v prvih 3 mesecih po posegu, ko je sklep še nestabilen.
Izpah kolka povzroči nenadno, zelo močno bolečino v kolku in dimljah, bolnik pa ne more premakniti noge. Prizadeta noga je običajno:
Pogosto so prisotni tudi:
Zaradi visoke sile poškodbe se ob izpahu pogosto pojavijo zlomi, poškodbe krvnih žil ali živčnih struktur (predvsem n. ischiadicus).
Diagnoza se potrdi z rentgenskim slikanjem (RTG), ki jasno pokaže položaj glavice stegnenice glede na sklepno ponvico. Za natančno oceno poškodb hrustanca, vezi in kosti se pogosto izvede CT ali MRI preiskava. Ker je izpah kolka skoraj vedno povezan z drugimi poškodbami (medenica, koleno, hrbtenica), je potreben celosten travmatološki pregled.
Izpah kolka zahteva nujno repozicijo – vračanje glavice stegnenice v naraven položaj, običajno v splošni anesteziji. Čim hitrejša repozicija je ključna, saj že po nekaj urah poveča tveganje za avaskularno nekrozo glavice zaradi motene prekrvavitve.
Če so prisotni kostni fragmenti ali zlomi, je potreben kirurški poseg za odstranitev drobcev in stabilizacijo sklepa.
Po uspešni repoziciji sledi obdobje imobilizacije in razbremenitve kolka. Fizioterapevtska rehabilitacija je bistvena za obnovo stabilnosti in normalne funkcije sklepa.
Pri izoliranih izpahih okrevanje običajno traja 8 do 12 tednov, pri zapletenih poškodbah s pridruženimi zlomi pa več mesecev. Z redno fizioterapijo se večina pacientov postopno vrne k normalni hoji, športne aktivnosti pa so možne po 4–6 mesecih.
V Sanatis kliniki izvajamo individualno načrtovano rehabilitacijo po izpahih kolka, ki združuje:
Z natančnim spremljanjem napredka in prilagoditvijo obremenitev pacientom pomagamo povrniti varno, stabilno in brezbolno gibanje.
Če ste utrpeli poškodbo kolka ali okrevali po operaciji, ne odlašajte z začetkom terapije. Rezervirajte uvodno fizioterapijo v Sanatis kliniki – naši strokovnjaki bodo ocenili stanje vašega kolka in oblikovali varno pot do popolnega okrevanja.
